Računsko sodišče je v danes objavljenem poročilu o učinkovitosti nabave zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa ugotovilo, da kljub upoštevanju izrednih okoliščin vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na Twitterju zapisal, da ga objava poročila veseli in da je zanj pomembno, "da v njem ni govora o korupciji". Celotno poročilo je dostopno tukaj.
Sklepanje pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme od 14. marca do 1. junija lani po mnenju računskega sodišča ni bilo učinkovito, ker zavod, vlada in medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme (MDS) med drugim niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb. Zavod je tako sklepal tudi pogodbe na podlagi ponudb, ki niso bile popolne.
Vlada ob ustanovitvi MDS ni zagotovila sistema, po katerem bi zavod lahko sklepal pogodbe samo na podlagi ponudb, ki jih je predhodno obravnavala MDS, posledično pa je zavod v nekaterih primerih sklepal pogodbe na podlagi lastne presoje ali pa na podlagi ponudb, ki mu jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo oziroma uprava za zaščito in reševanje mimo postopkov obravnave ponudb v okviru MDS, je zapisano v poročilu računskega sodišča.
Zavod je od 14. marca do začetka junija lani sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme, od tega tudi šest pogodb za dobavo 533 ventilatorjev, pri čemer več pogodb ni bilo realiziranih oziroma so bile realizirane le delno.
Dajali so jim navodila, s katerim ponudnikom naj zavod sklene pogodbo
Računsko sodišče je ugotovilo, da je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel uslužbenec zavoda, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda. Vlada in ministrstvo za gospodarstvo sta po njihovih ugotovitvah prispevala k temu, da so različni posamezniki, ki niso bili zaposleni na zavodu in niso imeli pooblastil zavoda za sodelovanje, dajali direktorju zavoda in drugim vodilnim uslužbencem konkretna navodila, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj zavod sklene pogodbo.
Ti posamezniki so s tem pomembno vplivali na nabavne postopke. Zavod je v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, ki so bile podlaga za njihovo sklenitev, je ugotovilo računsko sodišče. "Zavod pri sklepanju pogodb ni izkazal prizadevanja, da bi bile v pogodbe vključene nekatere bistvene sestavine, poleg tega pa tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije covid-19, ko so bile naročene že zadostne količine opreme," so ugotovili na računskem sodišču.
Zavod in ministrstvo za gospodarstvo, ki je podajalo soglasja k pogodbam, pri sklepanju pogodb nista ravnala v skladu z načelom enake obravnave in učinkovito, saj zavod ni vedno zagotovil, da bi pridobil zavarovanje še pred izvedbo predplačila in v celotnem znesku vrednosti predplačila, poleg tega pa je kot zavarovanje sprejel tudi dokument, ki ga ni mogoče šteti za nobeno veljavno obliko stvarnega zavarovanja. Zavod je v dveh primerih predpisane postopke javnega naročanja izvedel in pogodbo za dobavo blaga sklenil šele po tem, ko je bilo blago že dobavljeno in prevzeto.
Računsko sodišče je v poročilu zapisalo, da so pri izvedbi revizije upoštevali izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme. Te so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga, pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme, hkrati pa v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro ter v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi covid-19 v Sloveniji.
Več si lahko prebeete tukaj.