Na današnji dan pred petnajstimi leti se je vodstvo centralne banke ZDA odločilo za nenavadno potezo: urgentni sestanek so sklicali ob koncu tedna. Kaj takega se do takrat ni zgodilo že tri desetletja. Povod za to je bil zlom investicijske banke Bear Stearns, ki ji je zmanjkalo denarja. Šlo je za enega od sprožilcev svetovne finančne krize, ki je svet ohromila med letoma 2008 in 2009, kronologija propada Bear Stearns pa, čeprav ne gre za enako situacijo, zelo spominja na aktualno dogajanje okrog kolapsa ameriških Silicon Valley Bank in Signature Bank.
V ponedeljek so na newyorški borzi v odzivu na propada Silicon Valley Bank in Signature Bank strmoglavile delnice številnih ameriških bank in drugih finančnih institucij, nekatere so si do konca trgovalnega dne nekoliko opomogle. Za zaprtimi vrati se je na nujnem sestanku srečalo vodstvo ameriške centralne banke. Predsednik ZDA Joe Biden je medtem zagotovil, da je ameriški bančni sistem varen in da razlogov za paniko ni.
Investicijska banka Bear Stearns je pred svetovno finančno krizo, katere zametki so se v ZDA začeli kazati leta 2006 z upadanjem nepremičninskega trga, veljala za eno največjih in najuglednejših finančnih institucij v New Yorku. Davnega leta 1923 ustanovljena banka, ki je preživela veliko gospodarsko krizo v 30. letih prejšnjega stoletja, je bila znana predvsem po tveganih, a dobičkonosnih poslovnih praksah in pa po (domnevno) zelo sposobnem vodstvu.
Idilična slika se je začela razblinjati leta 2007. Banka Bear Stearns je morala z injekcijami lastnega kapitala reševati dva od svojih hedge skladov, katerih naložbe so postale tako rekoč ničvredne. Problematične so bile predvsem naložbe v finančne instrumente, ki so bili vezani na drugorazredne hipoteke.
V ZDA so v letih pred svetovno finančno krizo hipotekarno posojilo odobrili tako rekoč komurkoli - tudi osebam, ki niso bile zmožne plačati pologa ali sploh niso zaslužile dovolj denarja, da bi v normalnih pogojih lahko odplačevale hipoteko. Do leta 2006 je šlo, nato pa se je stanje drastično spremenilo. Cene nepremičnin v ZDA so začele padati, banke pa so, da bi se izognile izgubam, dvignile zneske obrokov za odplačevanje hipotek. Tisti, ki tega ni več zmogel, je banki preprosto poslal ključe od svoje nepremičnine ali pa so mu jo zasegli. Toda banka je zdaj imela problem - znesek hipoteke oziroma dolga je bil višji od vrednosti nepremičnine.
Hedge skladi Bear Stearnsa so pri naložbah v drugorazredne hipoteke uporabljali velikanske finančne vzvode, kar je bilo sicer zelo dobro, ko so cene nepremičnin naraščale, in apokaliptično, ko so začele padati. Spomladi leta 2007 je banka po zaslugi svojih sesutih hedge skladov poročala o prvi četrtletni izgubi v svoji 80-letni zgodovini.
Scenarij na tej točki sicer še ni bil katastrofalen, saj je imela banka Bear Stearns dovolj lastnih sredstev, da bi lahko preživela zlom svojih hedge skladov, toda zaupanje je bilo porušeno. Sledila je serija slabih bonitetnih ocen, ki so uničile tako ugled banke kot vrednost njenih naložb in kapitala.
Banka Bear Stearns je bila 13. marca 2008 tako rekoč nelikvidna in brez denarja. Žarek upanja je posijal naslednji dan, 14. marca, ko se je po prvem izrednem sestanku ameriške centralne banke (Fed) po treh desetletjih, sklicanem ob koncu tedna, newyorški odbor Fed strinjal, da bo banki omogočil dostop do posojila v višini 25 milijard dolarjev zveznih sredstev za izboljšanje likvidnosti.
Ponudba je bila hitro umaknjena, saj si je ameriška centralna banka premislila, toda prišla je nova: JPMorgan Chase, največja banka ne le v ZDA, temveč tudi na svetu, je predlagala, da odkupi banko Bear Stearns po ceni dva dolarja za delnico (tako rekoč drobiž, za primerjavo: delnica Bear Stearns je bila eno leto prej vredna 170 dolarjev), če ameriška centralna banka odkupi sredstva banke Bear Stearns. Posel je bil kasneje zaključen pri 10 dolarjih na delnico Bear Stearns.
Strah pred bančno črno luknjo je bil upravičen, toda povzročil jo je nekdo drug
Fed se je strinjal in izplačal 30 milijard dolarjev državne pomoči, zaradi česar je bil deležen ostrih kritik ameriške javnosti. Kot je takrat pojasnil nekdanji prvi mož centralne banke ZDA Ben Bernanke, je šlo za izhod v sili. Morebitni bankrot Bear Stearns bi gospodarstvo in finančne trge v ZDA pahnil v kaos, je bilo takrat stališče Fed, ki je opozarjal na morebitno "bančno črno luknjo".
Da se ni izšlo tako, kot so po intervenciji pričakovali v Fed, se je pokazalo precej hitro. Nelikvidnost Bear Stearns je po ameriških finančnih trgih poslala cunami, ki je na površje naplavil rizične igre drugih investicijskih bank. Predvsem Lehman Brothers.
(Lehmanov) Trenutek, ko se je sesulo vse
Takoj po tem, ko sta ameriška centralna banka in JPMorgan Chase "rešila" Bear Stearns, je delnica Lehman Brothers, takrat četrte največje investicijske banke v ZDA, v enem dnevu padla za skoraj petdeset odstotkov. Vodstvo Lehman Brothers se je naslednje mesece poskusilo izvleči iz zelo tveganih naložb, toda neuspešno. 15. septembra 2008 je banka razglasila bankrot.
Šlo je za trenutek, ki danes velja za prelomnico v svetovni finančni krizi v obdobju od 2008 do 2009 oziroma detonacijo, ki jo je sprožila. Po bankrotu Lehman Brothers so se mednarodni borzni in finančni trgi sesuli, zgodili so se tudi tako imenovani "bank runi" (množični dvigi denarja oziroma naložb, še posebej odmeven je bil pri banki AIG).
Več si lahko preberete tukaj.