Pot slovenskih gradbincev od raja do pekla – in nazaj
Pred desetimi leti je bilo v Sloveniji lepo biti gradbinec. Posel je cvetel. SCT, Primorje in drugi domači gradbeni velikani so gradili avtoceste, predore, stanovanjske soseske, bolnišnice, hotele in druge objekte. Denarja je bilo dovolj po vsej verigi – od bank do države, od direktorjev do inženirjev, od podizvajalcev do zadnjega delavca.
Težave, ki so jih imeli gradbinci, so bile povsem drugačne kot danes. Še v začetku leta 2008 so na območnih obrtnih zbornicah opozarjali, da so manjši gradbinci že prisiljeni sprejemati naročila, ki presegajo njihove zmogljivosti. Zaradi intenzivnosti gradnje so zamujali roke za dokončanje del, primanjkovalo pa jim je tudi kadra.
Slovenijo je takrat zajela gradbena mrzlica. Leta 2006 je v panogi delala skoraj desetina vseh delovno aktivnih ljudi v Sloveniji. Dela ni zmanjkalo. V istem letu so vsi zaposleni v gradbeništvu skupaj opravili za skoraj dva milijona nadur.
Več preberite tukaj.