Borznoposredniška družba Ilirika bo na Ljubljansko borzo v kratkem uvrstila prva domača sklada ETF. "Skladi ETF so za vlagatelje eden najboljših produktov za dolgoročno varčevanje," je na predstavitvi dejal predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger.
Skladi ETF postajajo vse bolj priljubljeni, saj lahko zaradi nižjih stroškov upravljanja na dolgi rok dosegajo višje neto donose od primerljivih vzajemnih skladov. Vzpostavitev novih skladov pri Iliriki je spodbudila uzakonitev individualnih naložbenih računov, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Igor Štemberger.
"Naša sklada ETF sta namreč ena najboljših možnih naložb za individualni naložbeni račun," je izpostavil. "Gre za enega najbolj preprostih in najcenejših instrumentov za dolgoročno varčevanje."
Dva sklada
Njihov prvi, slovenski sklad (SBITOP TR) vključuje 11 delnic (Krka, NLB, Petrol …) indeksa Ljubljanske borze SBI TOP, pri čemer je delež posamezne delnice v skladu enak kot v indeksu. Drugi sklad (GLOBAL) prinaša globalno razpršitev naložb in vključuje osem drugih skladov ETF, ki jih upravljajo največje svetovne družbe. Vrednost enote sklada bo na začetku deset evrov, letna upravljavska provizija pa 0,6 odstotka, kar je več kot trikrat manj od primerljivih vzajemnih skladov (provizija praviloma presega dva odstotka).
Skladi ETF so na globalnih trgih sicer najhitreje rastoč finančni instrument. Član uprave Ilirike Vid Pajič je poudaril, da je zgodovina ETF-jev v tujini dolga, zlasti v Ameriki. "Gre za cenovno ugoden, dostopen in sodoben produkt."
Donosnost na dolgi rok presega donosnost vzajemnih skladov
Skladi ETF (angleško exchange-traded fund) kotirajo na borzi ter združujejo lastnosti vzajemnih skladov in navadnih delnic. Ponudba in povpraševanje potekata na borzi v času trgovalnih ur, znotraj trgovanja se določa tudi tržna cena.
Z vidika stroškov upravljanja so cenejši, bolj likvidni, davčno ugodnejši in bolj transparentni kot klasični vzajemni skladi, sta pojasnila izvršna direktorja družbe Ilirika skladi Marko Garbajs in Primož Hajdinjak. Po njunih besedah izkušnje kažejo, da donosnost skladov ETF na dolgi rok presega donosnost vzajemnih skladov. "Donosnost skladov ETF dokazuje, da se da razpršeno premoženje plemenititi tudi s pasivnim upravljanjem," je poudaril Garbajs.
Računajo tudi na varčevalce v vzajemnih skladih
Predsednik uprave Štemberger je povedal, da računajo tudi na tiste varčevalce, ki danes varčujejo v vzajemnih skladih.
Primož Hajdinjak je kot največjo prednost skladov ETF pred vzajemnimi skladi izpostavil bistveno nižje stroške, med prednostmi pa je izpostavil še višji neto donos na dolgi rok ter velik nabor možnih naložb, prav tako ni vstopnih in izstopnih provizij kot pri klasičnih vzajemnih skladih.
Štemberger je opozoril tudi na po njegovih besedah nerazumno dolg postopek pridobivanja dovoljenj za začetek delovanja novih skladov.
Agencijo za trg vrednostnih papirjev so za dovoljenji zaprosili septembra lani, prejeli pa so ju v torek. "Po mojem mnenju je to zelo nerazumno dolg rok za licenciranje relativno enostavnih produktov," je še dejal.