Ekonomist opozarja: Ta ukrep slovenske vlade je nesmiseln

Kot smo že poročali, sta v ponedeljek podjetji Domplan Kranj in Komunala Velenje sprejeli odločitev, da svojim odjemalcem prekineta dobavo zemeljskega plina. Odločitev so sprejeli zaradi vladne regulacije cen, saj je vlada sredi avgusta odredila uredbo o zamrznitvi cen zemeljskega plina. Skladno z uredbo lahko dobavitelji od 1. septembra za kilovatno uro zemeljskega plina gospodinjstvom zaračunajo največ 0,073 evra. To je cena brez davka in drugih obveznih dajatev.

Zakaj vladni ukrepi za reševanje energetske draginje niso smiselni?

Ekonomist Anže Burger poudarja, da je večina ukrepov proti energetski draginji sicer smiselnih, zamrznitev cen pa ni ekonomsko smiselna rešitev. Kot pravi, so razlogi trije: "Ukrep zamrznitve cen ne rešuje ključne osnovne težave – premajhne ponudbe plina – ampak ravno obratno, to celo poglablja. Če ohranjamo nizke cene potrošniki in drugi porabniki, na primer industrija, ne varčujejo s tem redkim virom in ne iščejo alternativ, zato cenovne pritiske na ta energent še dodatno povečujemo. Drugi razlog je ta, da je ukrep zamrznitve cen zelo drag instrument, saj je s tem treba pokriti razliko med trenutnimi tržnimi cenami, ki so na borzah zelo visoke, in med zamrznjeno ceno. Dlje kot traja ta ukrep, dražje je."

Dodaja, da smo do avgusta letos za ukrepe zapravili že okrog 325 milijonov evrov: "Ti ukrepi so zelo obsežni, od dva odstotka BDP navzgor. Zato se je treba zadolževati, previsoke obrestne mere pa so fiskalna težava, saj vodijo v javni dolg. Ker so ukrepi preširoki, so predragi. Boljši so ciljno usmerjeni ukrepi, ki jih je vlada že sprejela, na primer denarna pomoč samo socialno ogroženim."

Več si lahko preberete tukaj.