"Krovna strategija digitalne preobrazbe je ključen dokument, ki bo narekoval nadaljnji razvoj naše družbe in države. Treba pa je postaviti ambicioznejše cilje ter v pripravo akcijskega načrta digitalne strategije vključiti predstavnike gospodarstva," je strategijo Digitalna Slovenija 2030 orisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ključni cilj je, da Slovenija do leta 2030 postane ena izmed petih najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na ravni držav EU.
Za dosego tega cilja bo treba opredeliti cilje, ki bodo finančno ovrednotili rezultate digitalizacije in digitalne preobrazbe celotne slovenske družbe do leta 2030. Med cilji sta do leta 2030 dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 88 tisoč evrov ter prav tako do leta 2030 BDP na prebivalca glede na kupno moč s trenutnih 90 odstotkov povprečja EU dvigniti na 95 odstotkov povprečja EU.
Med konkretnimi predlogi in dopolnitvami osnutka krovne strategije digitalne preobrazbe je vzpostavitev infrastrukturnega sistema za zbiranje in obdelavo podatkov, ki bo podpiral razvoj gospodarstva in digitalnih javnih storitev.
Razvoj digitalnih kompetenc
Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS poziva k povezovanju ministrstev za digitalno preobrazbo, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije z namenom oblikovanja načrta za razvoj in dvig digitalnih kompetenc tako na ravni prebivalstva kot tudi na ravni poslovnega okolja.
Predvsem je ključno definiranje digitalne pismenosti. Razvoj digitalnih kompetenc se mora začeti že v osnovnih šolah, kjer podpira prenovo obstoječih programov tako, da se vanje vključuje digitalne vsebine. Z namenom privabljanja tujih študentov GZS zagovarja tudi oblikovanje šolskih programov v tujih jezikih.
GZS opozarja, da je 14,7 milijona evrov, namenjenih digitalni preobrazbi gospodarstva do leta 2027, odločno premalo in da bi bilo treba digitalizaciji malih in srednjih podjetij nameniti vsaj 250 milijonov evrov.
Konkretni cilji
Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS predlaga podporo rasti IKT-sektorja na 15-odstotno letno raven, povečanje števila zaposlenih IKT-strokovnjakov na deset odstotkov do leta 2030, uvedbo računalništva in informatike kot obvezni predmet v osnovnih in srednjih šolah ter podporo prekvalifikacijam že zaposlenih.
Več si lahko preberete tukaj.