Bo Slovenija izgubila nekaj sto milijonov evrov

O razpravah o delnem odpisu dolga piše nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na svoje vire iz visokih krogov v EU. Šlo naj bi za odpis tretjine do polovice dolga. Krešejo se tudi mnenja, kdaj naj bi prišlo do morebitnega odpisa dolgov.

Nekateri navijajo, da bi morali Grčiji odpisati dolgove že letos, drugi zagovarjajo stališče, da bi moralo do odpisa priti šele čez nekaj let, ko ne bo več nevarnosti, da bi tudi druge krizne države špekulirale o delnem odpisu dolgov po grškem zgledu. To pomeni, da bo morebitni odpis dolga le izjema za Grčijo in da Slovenija tega ne bo doživela. Poleg tega Slovenija za reševanje svojih javnofinančnih težav ni zaprosila za mednarodno pomoč.

Odločno proti odpisu je tudi Evropska centralna banka (ECB. Kot je povedal član izvršilnega odbora ECB, francoski ekonomist Benoit Coeure, ne bodo sodelovali pri odpisu dolgov, saj bi to pomenilo nedovoljeno pomoč državam, česar evropske pogodbe in zakoni ne dovoljujejo.

Koliko bi izgubili slovenski davkoplačevlaci?

Pri drugem - okoli 140 milijardnem – paketu pomoči, pa je Slovenija tako kot druge evrske države porok obveznic, in sicer v višini 938 milijonov evrov (taka je bila napoved finančnega ministrstva leta 2012. Delni odpis dolga bi torej slovenske davkoplačevalce po tem izračunu stal nekaj sto milijonov evrov.

Več o tem tukaj.