GEN d.o.o.

"S potencialnimi dobavitelji se pogovarjamo, kakšno opremo ponujajo in kakšne rešitve predlagajo," je na neformalnem srečanju z novinarji v Ljubljani dejal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Pogovarjajo se s francoskim podjetjem EDF, ameriškim Westinghousom, katerega tehnologija je že v obstoječi krški nuklearki, ter korejskim velikanom KHNP. Potencialni dobavitelji se tudi že povezujejo s potencialnimi slovenskimi dobavitelji ali podizvajalci.

Paravan posvetovalni referendum o JEK2, ki naj bi ga izvedli v drugi polovici leta, označuje kot zelo pomemben za državo. "Pozdravljamo poenotenje celotnega političnega vrha, da gre za izjemno pomembno vprašanje za Slovenijo, kjer sta potrebna konstruktivna drža in politično soglasje. Takšen signal je za projekt izjemnega pomena. Ključna je tudi resolucija o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki je še v pripravljalni fazi. Tako referendum kot resolucija bosta za nas zelo pomembna signala, saj bosta koristila nadaljevanju dejavnosti, predvsem pa pospeševanju projekta," je pojasnil Paravan.

Makrolokacija Jek2 znana, mikrolokacija še ne

Analiza za izbor najprimernejše lokacije gradnje drugega bloka jedrske elektrarne je pokazala, da je najbolj ustrezna lokacija zahodno ob obstoječi krški nuklearki na levem bregu Save. Vse rešitve za gradnjo drugega bloka zato razvijajo v tej smeri. Še vedno pa imajo na mizi več različic elektrarne, in sicer zmogljivosti reaktorja od 1.000 MW do 2.400 MW. Mogočih rešitev znotraj tega razpona je tako osem, kar vpliva tudi na izbor mikrolokacije elektrarne. "V nadaljnjem procesu bomo šli v ožanje in določitev natančne moči elektrarne," je napovedal Paravan.

Če je bila lanska načrtovana odvisnost Slovenije od električne energije v višini 14 odstotkov, je ta zaradi ekstremnih razmer narasla na 31 odstotkov. Dve teravatni uri primanjkljaja so morali proizvajalci električne energije tako dokupovati po rekordnih tržnih cenah, ki jih nihče ni pričakoval. Najvišje dnevne cene so dosegale tudi do 300 evrov za megavatno uro, za kar so morali odšteti okoli 600 milijonov evrov. To pa se odraža tudi na slabših lanskih rezultatih družb v skupini.

Družba GEN energija, ki je krovna družba v Skupini GEN in je v stoodstotni lasti države, je lani zabeležila 372 milijonov evrov prometa, leto pa sklenila z enim milijonom evrov dobička. To je sicer za 38 milijonov evrov manj od načrtovanega, a gre za posledico dramatičnih razmer na energetskih trgih. K negativnim učinkom poslovanja so prispevali nižja proizvodnja od načrtovane, nakup nadomestne energije zaradi remonta NEK in njegovega podaljšanja, regulacija maloprodajnih cen za električno energijo in plin ter sprejem 70 tisoč novih odjemalcev zaradi umika nekaterih dobaviteljev s trga.

K poslovanju skupine pa je pozitivno prispevalo predvsem preseganje načrtov na področju mednarodnega trgovanja, na ravni proizvodnje pa stabilno in zanesljivo obratovanje NEK s končano modernizacijo, višjo proizvodnjo Termoelektrarne Brestanica in preseganje načrtov pri postavitvi samooskrbnih sončnih elektrarn.

"V Skupini GEN smo zanesljivo oskrbo z električno energijo v teh zahtevnih razmerah ves čas lahko zagotavljali po sprejemljivih in zajamčenih cenah. Ker razpolagamo z lastnimi zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije po predvidljivi ceni, lahko izvajamo ukrepe vlade in zaščitimo slovenske odjemalce pred pretiranimi cenovnimi vplivi negotovih razmer na energetskih trgih," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Dejan Paravan.

Pojasnil je, da so trenutne razmere na svetovnih trgih energentov ugodne, saj so zaradi vremenskih razmer zaloge plina v Evropi visoke, posledično pa so cene električne energije in plina padle. "Zaradi tovrstnega razvoja dogodkov v leto 2023 vstopamo optimistično, prav tako si obetamo nadpovprečno uspešno poslovanje," je napovedal Paravan. 

Več si lahko preberete tukaj.

Nadzorniki so se Košoroku zahvalili za dobro opravljeno delo in mu zaželeli uspešno delo na nadaljnji poslovni poti. Zaradi predčasnega konca mandata je nadzorni svet kadrovski komisiji naložil izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za imenovanje novega generalnega direktorja v skladu z aktom o ustanovitvi družbe, so še dodali v GEN energiji.

Košorok je po sklenitvi sporazuma povedal, da je bilo letošnje leto zaradi negotovih in hitro spreminjajočih se razmer na energetskih trgih za družbo izjemno zahtevno, kljub nepredvidljivim okoliščinam pa so ves čas uspešno uresničevali svoje poslanstvo in slovenske porabnike zanesljivo oskrbovali z električno energijo po dostopni ceni.

Verjame, da ima skupina prave strateške usmeritve

"Z izjemno odgovornim in preudarnim obvladovanjem zaostrenih razmer smo skupaj z vodstvi vseh družb v skupini GEN izvedli pomembne ukrepe in zagotovili nemoteno dobavo električne energije. Verjamem, da imata družba in skupina prave strateške usmeritve in strokovne temelje za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje," je dodal Košorok.

Energetska kriza je po njegovem jasno razgalila potrebo po samozadostni proizvodnji električne energije v Sloveniji in Evropi ter potrdila pomen stabilnih, zanesljivih in cenovno dostopnih proizvodnih virov električne energije, kar jedrska energija zagotovo je.

S projektom drugega bloka v Krškem je pred skupino Gen in Slovenijo po njegovih besedah strateško izjemno pomembna odločitev. "Projekt bom tudi sam še naprej aktivno spremljal in ga podpiral," je še povedal Košorok in se ob tem za sodelovanje in konstruktivne odnose zahvalil vsem deležnikom skupine, zlasti pa sodelavcem.

Vodenje družbe prevzel aprila letos

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo v času vlade Janeza Janše in nekdanji prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je vodenje družbe GEN energija prevzel aprila letos, ob začetku mandata pa se je spopadal z nasprotovanjem v lokalnem okolju. Na enega od najpomembnejših položajev v slovenski energetiki je prišel po tistem, ko je mesec dni prej nadzorni svet z mesta generalnega direktorja razrešil dolgoletnega prvega moža družbe Martina Novšaka.

GEN energija je sicer v začetku avgusta dobila nove nadzornike, za dobo štirih let so to postali Mateja Čuk Orel, Ivana Nedižavec Korada, Miloš Pantoš, Rok Marolt, Marijan Penšek ter Žiga Debeljak.

Več si lahko preberete tukaj.