Samo vsak 8. v tehnološki panogi želi po epidemiji nazaj v pisarno vsak delovni dan

Mineva eno leto, odkar je bila potrjena prisotnost virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19, v Evropi in Severni Ameriki. Zanesljivo je bil prisoten na Kitajskem že prej, vedno več pa je indicev, da smo se tudi na naši celini srečali z njim vsaj nekaj mesecev prej, kot smo se tega uradno zavedali.

Napovedi so nehvaležne in predrzne

Kljub različnim napovedim, ki krožijo pri nas in po svetu, ga še ni junaka, ki bi si upal zanesljivo napovedati, kdaj bo zares konec epidemije, če sploh kdaj. Virus je nepredvidljiv in ga preprosto še vedno ne poznamo dovolj, da bi lahko njegovo vedenje spravili v razmeroma preproste matematične okvirje.

Nimamo namreč nobenega modela, ki nam bo dal vedeti, ali bo virus lahko izzvenel, kot se je to zgodilo z marsikaterim njegovim predhodnikom, ali nas bodo nove trdovratnejše mutacije spravile pred nove izzive. Edino, kar nedvomno vemo, je, kakšne spremembe (in škodo) je virus do zdaj že povzročil, bodisi zaradi svojega neposrednega učinka bodisi kot stranski učinek naših prizadevanj, da bi ga zajezili, a za katerega kljub zelo različnim pristopom po svetu nismo vedeli in še ne vemo, kako bi to naredili bolje in hitreje.

Velikanske spremembe čez noč

V zadnjem letu je tako med drugim 1,6 milijarde učencev in dijakov v 192 državah zamenjalo šolske učilnice z zasloni svojih domačih računalnikov in tablic – če imajo srečo, da imajo dovolj zanesljivo internetno povezavo in da strežniki, na katerih v novem (ne)normalnem deluje pouk, prenesejo tako nenadno in močno povečane obremenitve.

V svetovnem povprečju se je 80 odstotkov tehnoloških delovnih mest preselilo iz pisarn v domače okolje, je še pokazala raziskava Future Forum ameriškega proizvajalca računalnikov Dell. Tako visok odstotek je v tej panogi možen, ker sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija tem poklicem zagotavlja popolno prostorsko neodvisnost pri opravljanju dela – nekatere panoge pa svojega dela preprosto ne morejo preseliti v domove.

Pisarne morda ne bodo nikoli več polne kot nekoč

Dellova raziskava, ki sicer zajema 4.700 zaposlenih v industriji znanja v skoraj 20 državah po svetu, ni preučila Slovenije, kjer po nekaterih drugih kazalnikih nismo znali ali bili zmožni izkoristiti prednosti in priložnosti dela od doma, ki je z epidemiološkega vidika zelo učinkovit ukrep, saj v času epidemije močno zmanjšuje število interakcij med ljudmi.

A tudi, ko bo epidemije konec, bodo – vsaj na tehnoloških delovnih mestih – zaposleni želeli vsaj delno ohraniti delo od doma. Kot idealna rešitev se kaže hibridni model, ki bo delavcem omogočil, da svoje delovne naloge še vedno deloma opravijo na domu, del pa tako, kot nekoč – v pisarnah. Kar 72 odstotkov vprašanih želi po epidemiji ravno hibridni model, samo 12 odstotkov si želi popolne vrnitve v pisarne.

Več si lahko preberete tukaj.