Število samozaposlenih je bilo v 2020 nižje kot v 2019, študentskega dela je bilo manj, zaposlenih v delovnem razmerju pa je bilo nekoliko več kot v 2019.
Število samozaposlenih je bilo v 2020 nižje kot v 2019, študentskega dela je bilo manj, zaposlenih v delovnem razmerju pa je bilo nekoliko več kot v 2019. Stopnja anketne brezposelnosti se je zvišala za 0,5 odstotne točke. Odsotnosti z dela je bilo več kot v 2019.
Med prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let, je bilo 978.000 delovno aktivnih (tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj), od tega je bilo 54 % moških in 46 % žensk. Skupno število delovno aktivnih se je v primerjavi z letom 2019 znižalo za 0,5 %.
Skupno število aktivnega prebivalstva (to so delovno aktivni in brezposelni skupaj) je ostalo približno enako kot v 2019 (1.029.000). Število neaktivnih se je od leta 2019 zvišalo za malo več kot odstotek, na 752.000.
Stopnja anketne brezposelnosti višja, stopnja delovne aktivnosti pa nižja kot v 2019
Eden izmed kazalnikov, s katerim med drugim spremljamo dogajanje na trgu dela, je stopnja delovne aktivnosti v starosti 20–64 let. V letu 2020 je bila stopnja delovne aktivnosti v tej starostni skupini 75,6-odstotna, za 0,8 odstotne točke nižja kot v letu 2019, a hkrati za 0,2 odstotne točke višja kot v 2018.
Drug pomemben kazalnik za spremljanje trga dela (predvsem za mednarodne primerjave) je stopnja anketne brezposelnosti. V letu 2020 je bila ta v Sloveniji 5,0-odstotna. Glede na leto 2019 se je zvišala za pol odstotne točke. Višja je bila med ženskami (5,7-odstotna) kot med moškimi (4,4-odstotna).
Manj študentskega dela, manj samozaposlenih in več zaposlenih v delovnem razmerju
Med delovno aktivnimi se je v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom najizraziteje znižalo število samozaposlenih in oseb, ki so delale prek študentskega servisa. Število prvih je bilo nižje za 9 % (ali za 11.000), število drugih pa za 28 % (ali za 8.000).
Na trgu dela še vedno prevladuje klasična oblika dela, tj. zaposlitev v delovnem razmerju za nedoločen čas. V letu 2020 je bilo 829.000 zaposlenih v delovnem razmerju, za skoraj 2 % (ali 15.000) več kot v letu 2019. Med njimi jih je bilo 92 % zaposlenih za nedoločen čas, 8 % pa za določen čas in delež teh se še naprej znižuje. V primerjavi z letom 2019 jih je bilo za skoraj 15 % (ali 12.000) manj, medtem ko je bilo zaposlenih za nedoločen čas za malo manj kot 4 % več (ali 27.000 oseb).
Na drugi strani se na trgu dela pojavljajo tudi nestandardne in prekarne oblike. Mednje uvrščamo samozaposlene, ki ne zaposlujejo nikogar, tiste, ki so večinoma odvisni zgolj od ene stranke, študentsko delo, delo prek agencij in t. i. neprostovoljne zaposlitve s krajšim delovnim časom. Približno 72 % samozaposlenih ni zaposlovalo nikogar, približno 14 % med njimi pa jih je delalo le za eno stranko. Delež delovno aktivnih, ki so delali v prekarnih oblikah dela, je bil v 2020 4,7-odstoten, nekoliko nižji kot v 2019 (5,7-odstoten), predvsem zaradi znižanja števila oseb, ki so opravljale študentsko delo.
Več si lahko preberete tukaj.