"Nikoli ne dovoli, da se iz krize ne bi nič naučil, nič izboljšal. Kot zelo pozitivno se je izkazalo, kako visoko cenimo zdravje in da smo se pripravljeni marsičemu odpovedati, da bi zaščitili najbolj ranljive posameznike v družbi," o iskanju dobrega v trenutni epidemiji novega koronavirusa in njenih posledicah pravi Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.
Po slabem mesecu od zaustavitve javnega življenja zaradi omejitve širjenja koronavirusa po državi se je s tem tednom začelo postopno prebujanje. Še vedno ostaja veliko neznank, ali se bo pojavil drugi val, kakšni bodo nadaljnji ukrepi sproščanja, kako se bodo pobrale različne panoge, kakšne bodo posledice in kaj nas bo naučila epidemija novega koronavirusa. O teh temah smo se pogovarjali z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Sonjo Šmuc.
Kako bi ocenili uspešnost Slovenije pri zajezitvi pandemije v obdobju novega koronavirusa?
Zdravstveno krizo smo v Sloveniji kar dobro obvladali. Zdravstveni sektor je srčno prevzel levji delež nalog in svoje delo so opravili vrhunsko. Tudi državljani smo se odgovorno odzvali, v gospodarstvu pa smo bili izjemno proaktivni.
Še preden so prišla navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo že sami razmišljali in sprejeli številne ukrepe, preprosto po zdravi pameti, in s tem poskrbeli, da izbruhov epidemije v podjetjih sploh ni bilo. Tudi gospodarstvo je tako pripomoglo k oblikovanju epidemije, s tem so podjetja izkazala visoko stopnjo skrbi za zaposlene, kupce, poslovne partnerje.
Seveda pa boljše zdravstveno obvladovanje epidemije pomeni višjo ceno za družbo v ekonomskem smislu. S tem pa se spopadamo zdaj.
Vlada je za zdaj sprejela dva paketa protikoronskih zakonov za pomoč gospodarstvu v obdobju epidemije. Kako jih ocenjujete?
Ob velikih nesrečah in nepredvidljivih dogodkih se običajno izkaže moč vodenja. Takrat so potrebni hitri ukrepi. V Sloveniji smo imeli smolo in srečo hkrati.
Odstop prejšnje vlade se je zgodil na začetku izbruha koronavirusa, zato smo imeli nesrečo, da se je ravno ob izbruhu šele sestavljala nova vlada, tako so bili prvi ukrepi lajšanja težav v gospodarstvu na vrsti šele zdaj v maju. To je dva meseca po razglasitvi epidemije. Imeli pa smo tudi srečo, ker če bi se takrat odločili za predčasne volitve, bi pa bile razmere zdaj še dramatično slabše.
Torej imeli smo smolo in srečo, da nismo šli na predčasne volitve in da se je lahko nova politična ekipa odzvala dovolj hitro. Vendar pa zaradi zamika, ker smo imeli vmes politično krizo, prihaja pomoč pozneje kot na primer v Avstriji ali Nemčiji.
Prvi paket je bil pretežno usmerjen v ohranjanje delovnih mest prek ukrepa čakanja na delo in pa pomoči številnim družbenim skupinam, ki so bile tako ali drugače ocenjene kot ranljive. Tega v preostalih državah nismo opazili v takšni meri kot pri nas.
Učinke drugega paketa, ki je namenjen likvidnosti, pa je še prezgodaj ocenjevati. Poroštvena shema je pripravljena in ni tako močna kot v nekaterih drugih zahodnih državah. Je pa res, da je država v prvem paketu prevzela plačevanje pokojninskih prispevkov delodajalcev in delavcev, kar ima pomemben vpliv na likvidnost. Tega druge države na primer niso uvedle.
Država je uvedla nekoliko drugačno kombinacijo ukrepov. V celoti protikoronski paketi ponujajo veliko, vendar pa imajo tudi omejitve. Zato bo treba za rezultat ustreznosti in oceno počakati še kakšen mesec.
So vloge in pogoji za različne pomoči, ki so predvideni v protikoronskih zakonih, jasni in razumljivi?
Verjamem, da so se snovalci pomoči potrudili, da bi bil dostop čim bolj enostaven, vendar pa enostavnost ni del slovenske mentalitete razmišljanja.
Več si lahko preberete tukaj.