Da imajo Slovenci na bančnih računih 26 milijard evrov, pomeni le eno – ni zaupanja v kapitalski trg, je na dnevih slovenskega kapitalskega trga pojasnil Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze. Danes in v torek bodo v Ljubljani potekale predstavitve za domača podjetja in male vlagatelje, nato bodo do konca tedna sledile aktivnosti sodelujočih finančnih institucij.
Dneve slovenskega kapitalskega trga, ki od danes do petka potekajo v ljubljanskem hotelu Lev, skupaj organizirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), borznoposredniške družbe, banke, družbe za upravljanje, Ljubljanska borza in Centralno klirinška depotna družba. Namenjeni so promociji slovenskega kapitalskega trga.
Ko gre za prihranke, je zelo pomembno zaupanje, in direktorica ATVP Anka Čadež je na novinarski konferenci pred začetkom dogodka zagotovila, da je slovenski kapitalski trg varen in stabilen. Slovenija ima potencial za ustvarjanje uspešnega kapitalskega trga, je dejala in naštela: "Ima dobre družbe, od katerih nekatere že kotirajo na Ljubljanski borzi, druge pa bi še lahko, ima veliko prihrankov prebivalstva, ki bi jih lahko prek borze prelili v gospodarstvo, prav tako ima vso potrebno infrastrukturo."
Kapitalski trg je po njenih besedah pomemben tudi za gospodarski razvoj države. Podjetjem ponuja možnost dodatnega vira za financiranje njihove rasti in razvoja, malim vlagateljem pa možnost dolgoročnih donosov. In prav to je namen dnevov slovenskega kapitalskega trga − podjetja spodbuditi k uvrstitvi vrednostnih papirjev na borzo za razpršitev virov financiranja, malim vlagateljem pa predstaviti osnove vlaganja na borzi ter jih opozoriti na priložnosti in s tem povezana tveganja.
Razvoj kapitalskega trga ena od prioritet finančnega ministrstva
Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da je razvoj kapitalskega trga ena od prioritet ministrstva, ki ga vodi. Spomnil je, da je vlada pred kratkim sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga z ambicioznim ciljem − postati ena od treh najbolj naprednih in propulzivnih držav na tem področju v EU. "Cilj je, da dokument ne konča v nekem predalu," je dejal.
Kot enega od ciljev v strategiji je omenil povečanje povprečnega prometa na Ljubljanski borzi na štiri milijone evrov dnevno do leta 2027, kar se mu, čeprav se ta številka danes giblje okoli 1,3 milijona evrov, zdi nizek cilj. "Ključno pa je slovenskim malim in srednjim podjetjem zagotoviti dostop do ustreznega lastniškega financiranja," je dodal minister, ki meni, da bi lahko dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu spodbudile tudi t. i. nacionalne obveznice, ki jih bo Slovenija zelo verjetno izdala še letos.
Masa depozitov se veča, a se ne preliva na kapitalske trge
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak rešitev za oživitev slovenskega kapitalskega trga vidi v večjem naboru papirjev z večjo tržno kapitalizacijo. Smiselna se mu zdi tudi vsaj ena javna delniška ponudba na leto in v treh letih vsaj pet. "Ko jih bomo imeli pet, verjemite, da jih bomo hitro imeli 30," je dodal. Ob tem je opomnil, da je vlaganje na kapitalskem trgu izrazito dolgoročno. "Kdor se poda na borzo s trimesečnim horizontom, naj na to kar pozabi," je dejal.
Tudi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo vidi izziv za slovenski kapitalski trg v zagotovitvi likvidnosti. "Obrestne mere na depozite so še vedno zelo nizke, a vseeno se masa depozitov veča in se ne preliva na kapitalske trge," je namignila na konservativnost slovenskih varčevalcev. Z zviševanjem obrestnih mer Evropske centralne banke se bodo sicer zagotovo zvišale tudi obrestne mere na depozite, toda najprej se to odrazi pri posojilih, je dejala.
Da imajo Slovenci na bančnih računih 26 milijard evrov, po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Aleša Ipavca pomeni le eno − ni zaupanja v kapitalski trg. Strategija razvoja kapitalskega trga ne bo čez noč ničesar rešila, je menil in predlagal, da je treba vzpostaviti okolje, ki bo tako privlačno, da se bodo podjetja odločala za prihod na borzo. "Ne moremo pričakovati, da bomo podjetja silili na ta trg," je dejal. Med malimi in srednjimi podjetji je sicer ogromno uspešnih in prav tem bi lahko z uvrstitvijo na borzo zagotovili dodaten kapital za rast.
Slovenci imajo v vzajemnih skladih štiri milijarde evrov
Obdobje ničelnih obrestnih mer je pripeljalo tudi do povečanja zanimanja za vzajemne sklade. Slovenci imamo v njih štiri milijarde evrov in predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje Benjamin Jošar je dejal, da vidi ključ do večjega zanimanja za vlaganje na borzi tudi v finančnem opismenjevanju. "Če kot varčevalec vem, kaj so moje možnosti in tveganja, potem bo alokacija prihrankov slovenskih gospodinjstev veliko bolj ustrezno naslovljena," je menil.
Največja po številu strank in opravljenih poslov na Ljubljanski borzi je banka BKS Bank, katere predstavnik Damjan Hempt je opomnil, da se 75 odstotkov poslov sklene z le tremi vrednostnimi papirji. "Z vidika varnosti je slovenski kapitalski trg res varen, dejstvo pa je, da je blizu mrtvega," je dejal. Spodbudila bi ga lahko država, tudi s privlačnejšo davčno politiko, je menil.
Več si lahko preberete tukaj.