Zaposlene ženske v službi beležijo manj izgorelosti in nevključujočega vedenja, boljše so tudi izkušnje s hibridnim delom, razkriva najnovejše Deloittovo poročilo o ženskah na delovnem mestu. A kljub napredku v primerjavi z lanskim letom je prostora za izboljšave še veliko. Med drugim manj žensk meni, da jim delodajalec nudi ustrezno podporo pri skrbi za duševno zdravje, 44 odstotkov pa jih je navedlo, da so doživele nadlegovanje ali mikroagresijo.
V raziskavi družbe Deloitte, kjer je sodelovalo pet tisoč žensk iz desetih držav, med katerimi sicer ni Slovenije, so anketiranke povedale, da jih najbolj skrbi vprašanje duševnega zdravja. Znatno manj žensk poroča, da se počutijo izčrpane, delež se je v zadnjem letu namreč s 46 odstotkov spustil na 28 odstotkov, kljub temu pa jih več kot tretjina ocenjuje, da se ne znajo odklopiti od dela, kar je le malo manj kot lani (45 odstotkov).
Duševno zdravje stigmatizirano
V raziskavi ugotavljajo, da je duševno zdravje na delovnem mestu še vedno stigmatizirano. Le četrtina anketirank lahko brez zadržkov govori o duševnem zdravju, kar je precej manj od lanskih 43 odstotkov. Prav tako mnoge obenem ocenjujejo, da jim delodajalec na tem področju ne nudi zadostne podpore.
Izmed anketiranih jih je 59 odstotkov zelo ali izjemno zaskrbljenih zaradi pravic žensk, tik za tem so skrb zaradi finančne varnosti (58 odstotkov), duševno in telesno zdravje (oboje po 56 odstotkov) in osebna varnost (54 odstotkov). Zaradi pravic žensk so pogosteje zaskrbljene predstavnice skupnosti LGBT+, medtem ko predstavnice etničnih manjšin najbolj skrbi njihova finančna varnost.
Še vedno visoko število primerov nadlegovanja
Kljub temu, da se je zmanjšal delež primerov nadlegovanja in/ali mikroagresije, je o tem še vedno poročalo 44 odstotkov žensk, kar je sicer manj od lanskih 59 odstotkov, vendar so te številke še vedno skrb vzbujajoče visoke. Ravno tako več kot polovica žensk, ki so te oblike vedenja doživele, tega ni hotela prijaviti delodajalcu.
Več nevključujočega vedenja so na delovnem mestu doživele predstavnice skupnosti LGBT+ in pripadnice etničnih manjšin.
Premalo podpore zaradi menstrualnih in menopavznih težav
Več kot 40 odstotkov zaposlenih žensk se spopada z bolečinami ali simptomi, povezanimi z menstruacijo, 20 odstotkov pa s simptomi, povezanimi z menopavzo. Anketiranke predlagajo, da bi delodajalci lahko bolj podprli ženske s plačanim dopustom ob teh težavah. Manj kot tretjina jih pravi, da jim delodajalec trenutno nudi plačan dopust ob menstrualnih simptomih, ena od petih pa, da jim nudi plačan dopust zaradi simptomov menopavze.
Obljubljena prožnost dela, a nikoli uresničena
Prožnost je bila po ocenah anketirank dejavnik, ki je najbolj vplival na njihove karierne odločitve. Vseeno jih je manj kot četrtina odgovorila, da svobodno odločajo o tem, kje in kdaj bodo delale, nefleksibilen delovnik pa navajajo kot enega od treh glavnih razlogov, zakaj so v zadnjem letu pustile službo.
Ravno večjo prožnost tretjina anketirank pogreša pri hibridnih oblikah dela. V tokratni raziskavi so sicer poročale o boljših izkušnjah s to obliko dela, tako jih manj navaja, da so bile izključene iz sestankov. Na drugi strani 37 odstotkov žensk še naprej poroča, da so se pri hibridnem delu v zadnjem letu počutile izključene. Lani je ta delež znašal 58 odstotkov. Skoraj tretjina zaposlenih žensk tudi ocenjuje, da nimajo dovolj stika z višjim vodstvom (lani 45 odstotkov).
Več si lahko preberete tukaj.