Strokovnjaki predlog javne najemniške službe, ki bi prevzela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, ocenjujejo kot dober. A ta poleg prednosti prinaša tudi pasti.
Od torka je v javni obravnavi predlog novele stanovanjskega zakona. Ta med drugim predvideva vzpostavitev javne najemniške službe (JNS), ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. JNS bi stanovanja najemala na trgu in jih upravičencem do neprofitnega stanovanja oddajala v podnajem za najmanj tri leta. Pripombe na predlog zbirajo do 20. avgusta, vlada naj bi ga obravnavala jeseni, začetek delovanja JNS pa je predviden v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Predlagatelj, ministrstvo za okolje in prostor, napoveduje, da bo prenova zakona lastnike stanovanj razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.
Dodajajo, da želijo s tem k oddajanju stanovanj spodbuditi tudi tiste lastnike praznih stanovanj, ki imajo zadržke glede tveganj, ki jih oddaja stanovanj prinaša. Strah pred neplačniki, negospodarno ravnanje s stanovanjem, birokratski postopki bi zanje odpadli.
Nagovarjali bodo tudi tiste lastnike stanovanj, ki živijo v prevelikih stanovanjih (starejši, ovdoveli …), ter jim omogočili dolgoročno varno in enostavno oddajo stanovanj ter redni dohodek, s katerim bodo lahko najeli ustreznejše stanovanje, se preselili v oskrbovano stanovanje ali dom starejših občanov.
Najemniško službo bi ustanovil Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS), ki bi glede na potrebe v izvajanje vključil tudi občine in občinske stanovanjske sklade.
Prazna petina vseh stanovanj
Statistični podatki kažejo, da število stanovanj v Sloveniji presega število gospodinjstev. Okoli petina stanovanjskega fonda je nenaseljenega, pri čemer se je v Ljubljani število praznih stanovanj v obdobju od leta 2011 do leta 2018 povečalo z 22.300 (17,8-odstotka) na 24.400 (19 odstotkov). Po podatkih ministrstva je v Sloveniji 43 odstotkov stanovanj v lasti upokojencev. V 162 tisoč stanovanjih živi le ena oseba, povprečna površina teh stanovanj pa znaša 64 kvadratnih metrov.
Med glavnimi spremembami stanovanjskega zakona so še:
- dvig neprofitne najemnine,
- prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine,
- obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej,
- znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje,
- skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe,
- omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov,
- predkupna pravica stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji.
Več si lahko preberete tukaj.