Slovenske blagovne znamke so imele v času bivše Jugoslavije bistveno večjo težo kot danes, vendar pa je bil tudi domači trg takrat večji, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize, ki je potekala pred majsko Slovensko marketinško konferenco.
Kot je poudaril predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič, je slovensko gospodarstvo v zelo zanimivi fazi, ker je postalo manj dovzetno za krizo, se tudi razmeroma uspešno prestrukturiralo, izvoz narašča, gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, inovacijah, in je pomemben sestavni del globalne verige.
Država mora narediti domačo nalogo
A se Balažič boji, da nadaljnji uspeh zdaj ni toliko v rokah podjetij, ampak v rokah države. "Če ne bomo spremenili davčne politike, bodo ta podjetja začela intenzivno seliti znanje in kapital v tujino," je poudaril. So znaki optimizma, a država še mora narediti domačo nalogo, da bo gospodarstvo dejansko začelo intenzivno vlagati v nadaljnji razvoj znamk in izdelkov v tujini.
Kisika za preživetje blagovnih znamk na področju blaga široke potrošnje ni več, trg se zapira, je opozoril prvi mož Mercatorja in dodal, da delež slovenskih blagovnih znamk v povprečni trgovini v Sloveniji 25-odstoten. Manevrski prostor je zelo omejen, preživele bodo le tiste, ki imajo velike tržne deleže in so dobičkonosne.
Prihodnost v krepitvi lokalnih blagovnih znamk
Balažič prihodnost vidi v krepitvi lokalnih blagovnih znamk, ne po državah, ampak po regijah. "Vedno bolj bo pomembno poreklo iz bližnje okolice, to je naslednja faza lokalnosti," je še dejal in dodal, da so v Mercatorju to že začeli delati.
Direktor Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Janez Damjan, tudi idejni oče Slovenske marketinške konference, ki bo letos potekala 26. in 27. maja v Portorožu, je izpostavil spremembe pri strukturi trgov, tako evropskega kot svetovnega. Tudi zaradi prerazporeditev moči so nekoč slavne slovenske blagovne znamke izgubile na vrednosti.
Predsednik programskega sveta Slovenske marketinške konference Primož Hvala je dejal, da se je velika baza, ki so jo slovenske blagovne znamke v času Jugoslavije imele, zaprla. Domači trg je postal majhen, zato je normalno, da se blagovne znamke usmerjajo v inovativnost in niše. V nišah namreč tudi na svetovni ravni lažje prodreš z malega trga.
Slovenske blagovne znamke izgubile konkurenčnost
Profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Maja Makovec Brenčič se je strinjala, da so slovenske blagovne znamke izgubile konkurenčnost na delu, kjer so bile nekoč lokalno prepoznane, vendar pa se je po drugi strani spodbudil razvoj blagovnih znamk, ki so korporativne in temeljijo na poslovnih trgih. Te znamke ustvarijo večje dodane vrednosti kot potrošniške.
Podjetniški duh smo preoblikovali v tiste verige, kjer se lahko v globalnih verigah vključujemo s potencialnim znanjem in tam dosegamo konkurenčnost, je dejala.