Sprememba davčnih zakonov bo prinesla milijardo evrov težko proračunsko luknjo, opozarjajo sindikati.
Sprememba treh davčnih zakonov, ki jih je vlada potrdila v začetku maja in čakajo na obravnavo v državnem zboru, bo prinesla novo, kar milijardo evrov težko proračunsko luknjo, opozarjajo sindikati. Mini davčna reforma, ki prek zakona o dohodnini predvideva postopno zvišanje splošne olajšave s 3.500 na 7.500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov, je zato nesprejemljiva, menijo enoglasno. Delavcem bo prinesla nekaj deset evrov višje neto plače, ocenjujejo, a čez nekaj let 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja ali pa bodo nižje pokojnine. Na koncu se bo vse prelilo v breme najrevnejših.
Če nekaj zveni preveč dobro, da bi bilo res, potem verjetno tudi je, bi lahko povzeli odziv sindikatov na obljube države, da bodo napovedane davčne spremembe izboljšale blaginjo ljudi. Zamolčali so namreč vse preostale spremembe, ki jih davčni paket prinaša, je opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
"Mislim, da smo se že zdavnaj naučili oziroma bom uporabila rek: Bojte se Danajcev, ki prinašajo darila. Stavek je iz Homerjeve Iliade in znane zgodbe, ko so Danajci privlekli trojanskega konja. In davčna zakonodaja, predvsem pa oprostitev oziroma dvig splošne olajšave, ki naj bi prinesel višje neto plače, je neke vrste trojanski konj," meni Jerkičeva.
Vladni predlog, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, predvideva postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3.500 na 7.500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov.
"Pri povprečni slovenski plači, dobrih 1.200 evrov, bo leta 2025 z uvedbo vseh teh predlaganih ukrepov, zaposlenemu na letni ravni ostalo 1.260 evrov več, kot prejme danes. 1.260 evrov zagotovo ni majhna vsota in gre res za premik v pravo smer," je pred dnevi dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.
Milijarda evrov manj v proračunu
Pozabili pa so povedati, da bo ta premik povzročil za blizu milijardo evrov izpada prihodkov v proračunu, za katere nam nihče ne pove, kako jih bodo nadomestili, poudarjajo na sindikalni strani. Ponujajo bonbončke, medtem ko za polnjenje proračunske luknje razprodajajo državno premoženje.
"Ne le srebrnine, ampak tudi zlatnino te države. Kdo bo plačal na koncu vse to in kje bo manjkalo? Dolgoročno bo manjkalo tudi v pokojninski blagajni. Pritisk bo na pokojnine, manjkalo bo v zdravstveni blagajni, kot je bilo rečeno, pritisk na košarico, košarico storitev iz zdravstvenega zavarovanja in tako naprej," napoveduje predsednik KS 90 Peter Majcen.
Pretekli teden so se zaradi pomanjkanja dialoga umaknili iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS), ki naj bi zamenjal delavsko izražanje nejevolje na ulici. Kot pojasnjujejo, jih je vlada kot socialne partnerje zgolj informirala, niso pa bili aktivno udeleženi pri oblikovanju zakonov, katerih posledice čutijo državljani.
"Želel bi jasno, ostro in z gnusom zavrniti tiste zlonamerne očitke, zlasti predstavnikov nekaterih koalicijskih strank, ki želijo ustvariti vtis, da sindikati nasprotujemo višjim plačam. To je seveda popolna in absolutna neumnost. Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot tudi višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa se jim jemlje, pri čemer se jim ta del, zadnji, seveda zamolči," trdi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Sindikati menijo, da bi uvedba socialne kapice napolnila le žepe bogatih
Tudi uvedba socialne kapice pri šest tisoč evrih bruto plače v sklopu zakona o debirokratizaciji bi po mnenju delavske strani napolnila le žepe že tako bogatih. A le z znižanjem obdavčitve najvišjih plač bomo lahko pritegnili najboljše strokovnjake, da tudi po koncu izobrazbe ostanejo pri nas, opozarja izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
"Na tak način bi privabljali naše strokovnjake, ki smo jih tukaj šolali in so šli za kruhom v tujino, da se vrnejo domov. Hkrati pa bi privabljali tuje strokovnjake in tuje družbe, da bi ustanavljali podjetja pri nas, da bi bilo več delovnih mest z višjimi plačami," je prepričan Gorenšček.
Več si lahko preberete tukaj.