Vladni predlog zakona o debirokratizaciji med drugim predvideva uvedbo socialne kapice.
Absolutno sem za socialno kapico. Razlog je enostaven. Ker je kratkoročno to edini ukrep, ki nam lahko dvigne dodano vrednost na zaposlenega v podjetjih," pravi Dušan Olaj, podjetnik in nekdanji kandidat stranke SD za gospodarskega ministra. "Slovenija mora zmanjšati obdavčitev dela inženirjev. Na to gledam dolgoročno: predlagana socialna kapica je visoko, a tudi inženirske plače bodo v nekaj letih na tej ravni," pa poudarja Andraž Tori, soustanovitelj podjetja Zemanta in vodja oddelka za podatkovno znanost pri podjetju Outbrain.
Vladni predlog zakona o debirokratizaciji med drugim predvideva uvedbo socialne kapice. S sprejetjem tega ukrepa bi se nad plačno mejo šest tisoč evrov bruto prispevki za socialno varnost prenehali obračunavati, kar pomeni, da bi posamezniki z višjo plačo, plačevali prispevke za socialno varnost le do omenjene meje.
Vlada želi s tovrstno razbremenitvijo plač v Sloveniji zadržati mlade, izobražene kadre, sindikati pa ji po drugi strani očitajo, da s tem poglablja luknjo v državni blagajni in daje davčne odpustke zgolj najpremožnejšim v naši državi.
"Preveč politike in sindikalne vsebine. Solata žal ne raste v hladilniku."
"Absolutno sem za socialno kapico. Razlog je enostaven. Ker je kratkoročno to edini ukrep, ki nam lahko dvigne dodano vrednost na zaposlenega v podjetjih. Medtem pa se je treba lotiti temeljite prenove razumevanja pomena razvoja in raziskav v podjetjih ter tega, kako narediti učinkovito aplikativno znanost. To, kar imamo danes, ni nič," pravi Dušan Olaj, ustanovitelj in direktor proizvajalca napihljivih hal Duol, in dodaja:
"Pri socialni kapici pa je problem v nerazumevanju teme. Preveč politike in sindikalne vsebine. Solata žal ne raste v hladilniku."
"Slovenija mora zmanjšati obdavčitev dela inženirjev. Na to gledam dolgoročno: predlagana socialna kapica je visoko, a tudi inženirske plače bodo v nekaj letih na tej ravni. Trenutno talentirani Slovenci odhajajo v tujino in teh potem ne moremo več privabiti nazaj. Če ne bomo zmogli obdržati razvojnikov, inženirjev, znanstvenikov, bodo odšla tudi delovna mesta v industriji. Samo z najbolj sposobnimi ljudmi bomo lahko dvignili življenjski standard vseh," pa je izpostavil Andraž Tori iz Zemante.
"Pa nisem le za zniževanje davkov. Menim, da bi morala Slovenija zvišati davke na nepremičnine in motivirati lastnike nepremičnin, da z njimi čim bolj gospodarno ravnajo," je še poudaril.
"Možnih ukrepov je veliko. Bi pa izpostavil dva."
Država se je v zadnjih mesecih lotila tudi projektov na področju digitalizacije države. Za to področje je vlada zadolžila strateški svet za digitalizacijo, ki ga vodi Mark Boris Andrijanič. Član sveta je tudi Tori, ki pravi: "Možnih ukrepov je veliko. Bi pa izpostavil dva, opravljanje vseh notarskih storitev na daljavo in povečevanje konkurenčnosti digitalnega sektorja z nižjo obdavčitvijo dela."
"V prvi vrsti bi krepko manj filozofiral in razmišljal o nekih novih 'slovenskih inovativnih rešitvah' digitalizacije. V Sloveniji je zdaj zelo veliko 'gurujev' na to temo. Pa jih ne potrebujemo. Ozreti se je treba recimo proti Estoniji in to je vse. Osnova vsake digitalne družbe je učinkovita, varna, enostavna in transparentna digitalna državna uprava. V naslednji fazi pa se nanjo in ob njej razvijajo vsa preostala infrastruktura in sektorji uporabe. Pa s tem ne mislim na kanalizacijo in vodovod," ob tem dodaja Olaj, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca na listi stranke SD, bil pa je tudi njihov kandidat za gospodarskega ministra.
Več si lahko preberete tukaj.