V posameznem koledarskem letu znaša celotni minimalni letni dopust po zakonu najmanj štiri tedne (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za polni ali krajši delovni čas).
Ker imajo delavci različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šest-dnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta.
Kdo je upravičen do dodatnih dni dopusta? Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega?
Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni že na podlagi samega zakona v naslednjih primerih:
- dodatne tri dni ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke
- dodatno še en dan dopusta ima delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti
- pravico do dodatnih dni ima tudi nočni delavec, pri čemer zakon ne določa števila dni, temveč to prepušča kolektivnim pogodbam
- dodatnih sedem dni ima delavec, ki še ni dopolnili 18 let starosti.
Številni drugi kriteriji, ki se nanašajo praviloma na zahtevnost delovnega mesta in pridobljene izkušnje ter socialni status delavca so določeni v veljavnih kolektivnih pogodbah.
(Praviloma se kriteriji med seboj ne izključujejo, ampak se seštevajo, razen v primerih, kadar se isti kriterij (na primer starost) v zakonu in kolektivni pogodbi podvaja in je treba v takem primeru upoštevati dodatno število dni po istem kriteriju le enkrat, v trajanju, ki je za delavca ugodnejše.)
Več preberite tukaj.