Kakšna je vsebina tretjega protikoronskega kriznega paketa?

Vlada je na včerajšnji seji zaključila obravnavo ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa. Predlog paketa interventnih ukrepov za omilitev posledic in odpravo epidemije bolezni covid-19 vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture in javnega naročanja.

Vlada je vsebino tretjega protikoronskega paketa danes predstavila poslancem koalicije in ga nato še sprejela na dopisni seji, jutri pa bo zakon posredovan v državni zbor, je na današnji novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom povedal uradni vladni govorec Jelko Kacin.

Iz evropskih sredstev Sloveniji 900 milijonov evrov

Kot je na začetku dejal minister za finance Andrej Šircelj, je vlada danes določila in obravnavala tako imenovani poroštveni zakon za instrument SURE, s katerim bo financiran institut skrajšenega delovnega časa. Kot je dejal, je ta zelo pomemben za slovensko gospodarstvo, ker zagotavlja določeno fleksibilnost pri načrtovanju poslovnih procesov. "Delavcem, ki ne delajo za poln delovni čas, bo nadomestilo za ta primanjkljaj dela dejansko plačala država," je zagotovil Šircelj in dodal, da bo zaposleni dobil enako plačilo, kot če bi delal normalno.

Kot je še pojasnil Šircelj, je Evropski instrument SURE na evropski ravni vreden sto milijard evrov. "Evropska komisija se bo za ta denar zadolžila z nizko obrestno mero. Takšna zadolžitev je ugodna tudi za Slovenijo, gre pa za povratna sredstva," je poudaril finančni minister. Kot je dejal, Evropska komisija sredstev še ni razdelila, naj bi pa Slovenija po napovedih iz tega naslova lahko dobila 900 milijonov evrov. "Denar bo namenjen zagotavljanju delovnih mest oziroma temu, da se financira skrajšanje delovnega časa," je pojasnil.

Kot je še dodal Šircelj, pričakujejo, da bo ročnost instrumenta podobna kot pri evropskem reševalnem skladu (ESM), in sicer deset let. "Računamo na to, da bi skrajšanje delovnega časa Slovenija financirala tudi iz drugih sredstev, kot na primer iz tekoče finančne perspektive, ki se konča konec leta 2020," je pojasnil.

Skrajšanje delovnega časa bo Slovenijo zadolžilo za dve milijardi evrov

Omenil je še, da bi lahko skrajšanje delovnega časa financirali tudi iz socialnega sklada. "Delež Slovenije v skladu ESM je določen pri dveh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma približno 900 milijonih evrov," je dejal. Šircelj pa je ob tem poudaril, da skrajšanje delovnega časa pomeni dodatno zadolžitev Slovenije. "Okvir je bil že sprejet v državnem zboru, gre pa za dve milijardi evrov," je pojasnil.

"Razmerje med BDP in zadolženostjo se bo zaradi zadolžitev in padca BDP letos sicer poslabšalo, a se bomo z gospodarsko rastjo v prihodnjem letu spet vrnili na letošnjo raven," je še zagotovil minister Šircelj in dodal, da bodo k temu pripomogli tudi hitri ukrepi za pomoč gospodarstvu. "Pričakujemo, da bo imela kriza obliko črke V tudi zato, ker so ukrepi na področju zdrastva delovali, državljani pa so se jih držali in smo lahko kot prvi razglasili konec epidemije," je med drugim še dejal.

Zaradi koronavirusne krize ogroženih več kot 250 tisoč delovnih mest

Minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se je na novinarski konferenci dotaknil ukrepov na področju trga dela. Kot je povedal, so med ukrepi ohranjanje zaposlenosti in pomoč podjetjem z delno oprostitvijo prispevkov v zasebnem sektorju in povračilom nadomestila plače delavcev na čakanju na delo ter oprostitev plačila prispevkov.

Po ocenah ministrstva je zaradi koronavirusne krize ogroženih 258 tisoč delovnih mest – gre za polovico fizičnih in polovico pri pravnih osebah. "Spremljamo gibanje na trgu dela. Marca in aprila je brezposelnost skokovito narasla, maja se umirja. Od začetka koronakrize je bilo prijavljenih 14 tisoč brezposelnih več," je povedal.

Minister Cigler Kralj je med drugim povedal, da smo s prvima dvema protikoronskima paketoma pokrili dobrih 260 tisoč delovnih mest. "Naš cilj je vseskozi ohraniti čim več delovnih mest in socialno kohezijo v družbi. Zato so ukrepi zastavljeni tako, da smo s prvima paketoma pokrili 1,3 milijona ljudi," je pojasnil. Tretji paket je korak naprej in stremi k istim ciljem, in sicer ohranitvi delovnih mest in pomoči podjetjem ter družbenim skupinam, ki še niso bile vključene, je še zagotovil minister.

V skupnem dogovoru s sindikatom oziroma svetom delavcev

Nosilni ukrep za področje trga dela je tako subvencioniranje delovnih mest v vrednosti do ene milijarde evrov. Država bo sofinancirala do 50 odstotkov skrajšanega delovnega časa – torej od 5 do 20 ur tedensko. Za del, ko delavec ne dela, bo delodajalec izplačal nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, subvencijo v fiksnem znesku pa bo delodajalec prejel od države, je še pojasnil Kralj.

Mesečna subvencija za 20 ur tedensko bi tako po predlogu znašala 448,52 evra, za 15 ur tedensko 336,39 evra, za 10 ur tedensko 224,26 evra in za pet ur tedensko 112,13 evra. Za delavca, ki prejema minimalno plačo, tako delodajalcu do 80-odstotnega nadomestila ne bo treba doplačati, za delavca z višjo plačo pa bo moral še nekaj primakniti zraven, je opozoril minister.

Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delavniku, torej ne bo prejel zneska minimalne plače. "Gledati moramo na to, da moramo ohraniti razliko med tistimi, ki delajo in prejemajo minimalno plačo, ter tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in bodo na skrajšanem delovnem času," je poudaril Cigler Kralj.

V shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bodo lahko vključili vsi delodalajci, ki najmanj desetim odstotkom zaposlenim ne bodo uspeli zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja," je še povedal. Dogovor o skrajšanem delovnem času bo nastal na podlagi skupnega posveta med delodajalcem in sindikatom oziroma svetom delavcev.

Kot je še poudaril Cigler Kralj, pomembna varovalka tega ukrepa je, da delodajalec v obdobju od prejemanja subvencije in mesec dni po tem ne sme začeti postopkov odpovedi zaposlitve iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

"Časovno je ukrep omejen oziroma predviden od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020. Delodajalec lahko ukrep uveljavlja mesečno za pretekli mesec," je pojasnil minister za delo. Upravičenci so vsa podjetja, ki jim upade poslovanje. Cigler Kralj je izpostavil še, da bo ukrep subvencioniranja čakanja na delo na drugi strani v prihodnje, pa še to le junija, na voljo le za gostinstvo in turizem. "Potem pa vse spodbujamo h koriščenju skrajšanega delovnega časa," je še dejal Kralj.

Vlada na področju turizma sprejela dva ključna ukrepa

Počivalšek je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je vlada včeraj prižgala zeleno luč tudi ukrepom za pomoč turizmu, ki je po besedah ministra na veliki prelomnici. "Vsaj v začetni fazi turizem brez pomoči države ne bo zmogel. Toda verjamem, da smo in bomo kos tudi tem izzivom," je bil optimističen minister.

"Na osnovi predlogov našega ministrstva sta bila na področju turizma in gostinstva sprejeta dva ključna ukrepa. Prvi ukrep je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni upadli za več kot deset odstotkov glede na leto 2019," je pojasnil Počivalšek in dodal, da sem spadajo hoteli, počitniški domovi, avtokampi, restavracije, potovalne agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov za kulturne prireditve in igralnice ter turistični prevozi.

Delodajalci, ki bodo svoje zaposlene napotili na čakanje, morajo to storiti najkasneje do 30. junija 2020. "Zaposleni se lahko v tem času vrne na delo do sedem dni na mesec. Nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji," je poudaril. Kot je še pojasnil Počivalšek, višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače. Ta pa je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Dodal je še, da delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 odstotkov nadomestila plače, postopek pa bo izvajal Zavod za zaposlovanje.

Za oživitev turistične sezone bo vlada razdelila bone

Kot drugi ključni ukrep je minister poudaril turistične bone, ki bodo namenjeni vsem prebivalcem Republike Slovenije. Osebe, ki so starejše od 18 let, bodo prejele bon v višini 200 evrov, mlajši pa bon za 50 evrov. Bone se bo dalo unovčiti v storitvah, ki obsegajo nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi drugi podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bon lahko državljani unovčite do 31. decembra letos. Finančna uprava pa bo v osmih dneh od predložitve bona njegov znesek povrnila ponudniku storitev.

Počivalšek je še povedal, da je višina državne pomoči s turističnimi boni ocenjena na kar 345 milijonov evrov. "Multiplikativni učinki oziroma dodatna potrošnja v turizmu, ki jo bo imelo koriščenje teh bonov, pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov," je o višini finančne pomoči še povedal minister za gospodarstvo in ob tem še enkrat poudaril, kako pomembni so boni, ki jih bodo prejeli državljani.

Kot je dejal, bomo s pomočjo turističnih bonov v Sloveniji znova lahko pognali "turistično kolesje". "S turističnimi boni odločitev za izbiro turistične destinacije polagamo v roke državljanov, turističnim delavcem pa motivacijo in voljo, da pritegnejo stranke. Verjamem, da je to bistveno boljša rešitev kot zgolj zagotovitev finančne pomoči, ne glede na vložek in rezultat dela," je povedal Počivalšek.

V nadaljevanju se je med drugim dotaknil tudi zagotavljanja likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad (SPS) in Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS) bosta omogočila ugodne in hitre likvidnostne kredite. Sredstva pa so že zagotovljena v proračunu, in sicer deset milijonov evrov za SPS in 14,4 milijona za SRRS. "To bo omogočilo približno 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja. Krediti bodo v višini od 5 do 50 tisoč evrov. Na ta način bomo lahko podprli okoli 900 podjetij," je zagotovil Počivalšek.

Pomoč na področju investicij

Gospodarsko ministrstvo je sicer pripravilo tudi dva ukrepa na področju investicij. Za spodbujanje investicijskih vlaganj so predlagali omilitev pogojev, pri dodelitvi spodbud pa se predvideva vsaj ohranitev delovnih mest. "Uredili smo delovanje mehanizma za pregled neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Naložbo mora tuji vlagatelj na gospodarsko ministrstvo priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi oziroma objave prevzemne ponudbe," je pojasnil minister in dodal, da so določeni tudi pogoji, da se izvedbo naložbe prepove ali prekliče, če le-ta predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije.

Minister Počivalšek je sicer poudaril, da protikrizni ukrepi ne morejo rešiti vseh težav, da pa si pristojni želijo zagotoviti čim bolj celovite rešitve. "Gospodarstvu in turizmu želimo stopiti naproti na način, da preprečimo odpuščanja ter ljudem zagotovimo varnost in ohranitev delovnih mest. Zato včeraj sprejete ukrepe vidim kot ene boljših načinov spodbujanja turizma. To je tudi najbolj prizadeta panoga, ki bo posledice epidemije čutila še dolgo. Ne moremo je primerjati s katerokoli drugo industrijo, saj so težave, s katerimi se sooča turizem, neprimerljive," je sklenil Počivalšek.

Več si lahko preberete tukaj.