Za zajezitev širjenja covida-19 so države po vsem svetu sprejele različne omejevalne ukrepe. Učinki in posledice teh ukrepov se kažejo tudi v podatkih o blagovni menjavi Slovenije s tujino.
Vrednosti blagovne menjave Slovenije s tujino je v prvem četrtletju 2020 še naraščala (izvoz in uvoz sta bila v tem obdobju še višja kot v istem obdobju 2019, in sicer izvoz za 7,1 %, uvoz pa za 3,3 %). V drugem četrtletju se je zaradi epidemije covida-19 vse že močno spremenilo. Vrednost blagovne menjave na medletni ravni se je znižala, najizraziteje v aprilu 2020, in sicer izvoz za 26,6 %, uvoz pa za 38,8 %. V maju so se razmere že nekoliko ublažile in majski padec izvoza in majski padec uvoza na medletni ravni sta bila manjša od aprilskih padcev: izvoz v maju 2020 je bil za 18,1 % nižji kot v istem mesecu preteklega leta, uvoz pa za 21,0 %.
Razmere v juniju in juliju 2020 postopoma boljše
Učinek epidemije na izvoz in uvoz se je po izrazitem upadu vrednosti blagovne menjave s tujino v aprilu in maju 2020 postopoma manjšal. Izvoz v juniju 2020 je bil tako le še za 1,9 % nižji od izvoza v istem mesecu preteklega leta, izvoz v juliju 2020 pa za 2,9 %. Uvoz v juniju 2020 je bil od uvoza v juniju 2019 nižji za 3,2 %, uvoz v juliju 2020 od uvoza v juliju 2019 pa za 10,9 %.
Presežek v vseh mesecih letošnjega leta
V blagovni menjavi s tujino je bil v vseh prvih sedmih mesecih leta 2020 ustvarjen presežek in to pri trgovanju z obema skupinama držav (članicami in ne-članicami EU). Največji presežek v tem obdobju leta 2020, ki je bil predvsem posledica večjega padca uvoza blaga v primerjavi z izvozom, je bil ustvarjen v juliju; znašal je 200,5 milijona EUR. To je bil drugi najvišji mesečni presežek v zadnjih desetih letih, višji je bil le septembra 2017.
Epidemija negativno vplivala na blagovno menjavo z državami članicami EU
V države članice EU (EU-27) je Slovenija v prvem polletju 2020 izvozila vrednostno za 14,4 % manj blaga kot v istem obdobju 2019, uvozila iz omenjenih držav pa za 16,1 % manj kot v istem obdobju prejšnjega leta. Vrednost blagovne menjave se je v omenjenem obdobju leta 2020 v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta znižala z vsemi najpomembnejšimi trgovinskim partnericami iz EU. Najobčutneje se je vrednost trgovanja zmanjšala z Italijo (za 27,6 %), Francijo (za 16,3 %) in Nemčijo (za 14,1 %). Nemčija ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije.
Vrednost trgovanja Slovenije z državami nečlanicami EU naraščala tudi v tem obdobju
V države zunaj EU je Slovenija v prvem polletju 2020 izvozila za 23,4 % več kot v istem obdobju 2019, od tam uvozila pa za 7,4 % več kot v istem obdobju 2019. Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije iz te skupine držav je bila Švica in prav rast vrednosti trgovanja s to državo je največ prispevala k rasti celotne vrednosti trgovanja Slovenije z državami nečlanicami EU; izvoz v Švico je bil v opazovanjem obdobju višji kar za 128,7 %, uvoz iz Švice pa za 46,0 %. S tem je Švica postala druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije.
Izvoz proizvodov iz skupine medicinski in farmacevtski proizvodi precej višji
Najpomembnejši proizvodi v celotnem izvozu Slovenije so že več let proizvodi iz skupin cestna vozila, medicinski in farmacevtski proizvodi ter električni stroji, naprave. Izvoz proizvodov iz skupine cestna vozila in izvoz proizvodov iz skupine električni stroji, naprave sta bila v prvem polletju 2020 na letni ravni nižja, prvi za 27,0 %, drugi za 12,9 %; izvoz proizvodov iz skupine medicinski in farmacevtski proizvodi pa je bil višji, in sicer kar za 64,7 %.
Upad uvoza najopaznejši pri proizvodih iz skupine cestna vozila
Tudi v celotnem uvozu blaga so v zadnjih letih najpomembnejši proizvodi iz skupin cestna vozila ter medicinski in farmacevtski proizvodi, sledijo proizvodi iz skupine nafta in naftni derivati. Uvoz proizvodov iz skupine cestna vozila je bil v prvem polletju 2020 za 30,2 % nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta. Občutno nižji je bil tudi uvoz proizvodov iz skupine nafta in naftni derivati, za 42,0 %. Uvoz proizvodov iz skupine medicinski in farmacevtski proizvodi pa je bil za 55,3 % višji.
Več preberite tukaj.