Vlada je odločena uvesti davčne blagajne najpozneje do 1. januarja 2016, podrobnosti pa bo določil zakon, ki ga namerava v DZ poslati v dveh mesecih.
Še vedno se dogaja, da ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, utajujejo prihodke tako, da ne izdajajo računov ali pa izdane račune v svojih elektronskih kopijah spremenijo ali naknadno zbrišejo iz evidenc, ugotavljajo inšpektorji.
Zato je treba uvesti tehnično bolj zanesljivo rešitev, menijo na finančnem ministrstvu in vladi v potrditev predlagajo ustrezen model davčnih blagajn, ki bo v največji možni meri onemogočil netransparentno spreminjanje podatkov o izdanih računih.
Spreminjanje računov pogosto v gostinstvu, frizerstvu ...
Spreminjanje računov je najpogosteje opaziti v dejavnostih, kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, cvetličarstvo, taksi prevozi, zobozdravstvo, prodaja vstopnic, masažni saloni, pedikerstvo in podobne dejavnosti.
Finančno ministrstvo vladi v izbor ponuja enega od dveh temeljnih sistemov davčnih blagajn, ki so jih uvedli v nekaterih drugih državah, in sicer: sistem davčnih blagajn kot ustrezne strojne in programske opreme in sistem davčnih blagajn kot postopka overitve računov v postopku izdaje računov.
300 evrov stroškov za zavezance
Država, ki si od davčnih blagajn obeta več pobranih davkov, bo imela z uvedbo sistema predvidoma dva milijona evrov stroškov, okoli 80.000 zavezancev pa po največ 300 evrov. Tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli nič stroškov, ostali pa bodo morali kupiti računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter program za blagajniško poslovanje. Zraven je treba upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta.