Bruto domači proizvod je v prejšnjem letu po letni reviziji ocene znašal 63.951 milijonov EUR. V primerjavi z letom 2022 je bil v tekočih cenah večji za 12,4 %, realno pa za 2,1 %. Izvedli smo tudi več let načrtovano obsežnejšo revizijo nacionalnih računov od leta 1995 naprej.
Po letni oceni bruto domačega proizvoda za leto 2023 je ta znašal 63.951 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 12,4 % več kot leto prej – ponovno predvsem zaradi dviga splošne ravni cen proizvodov, merjeno v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 2,1 % več (leto prej je nominalna rast znašala 9,4 %, realna pa 2,7 %). Tako proizvodnja kot vmesna potrošnja sta se realno zmanjšali, se je pa vmesna potrošnja zmanjšala bolj (za 2,5 %) kot proizvodnja (za 0,3 %).
Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja 2024. Primerjava revizije BDP v tekočih cenah ni smiselna, ker je bila četrtletna ocena pripravljena pred vključitvijo revizijskih korakov letošnje obsežnejše revizije, pojasnjene v nadaljevanju.
K povečanju obsega BDP v letu 2023 so največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (prav tako 0,3 odstotne točke).
Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (−0,1 odstotne točke), rudarstvo (−0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (prav tako −0,1 odstotne točke).
Pozitiven vpliv salda menjave s tujino, nizka rast končne potrošnje
Zunanje povpraševanje je sicer upadlo (realno −2,0 %), vendar se je uvoz blaga in storitev zmanjšal še bolj (realno −4,5 %), tako da je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti obsega BDP pozitiven, znašal je 2,3 odstotne točke. Vrednosti izvoza in uvoza sta upadli pri blagu, pri storitvah pa smo imeli zmerno rast. Pogoji menjave s tujino so se po dveh letih slabšanja izboljšali, cene izvoza so zrasle v povprečju za 1,6 %, cene uvoza pa so se znižale za 2,0 %.
Rast zalog je bila manjša kot prejšnje leto, k spremembi obsega BDP so prispevale −1,5 odstotne točke. Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 0,2 %, končna potrošnja sektorja država pa za 2,4 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno prav tako zrasle, in sicer za 3,9 %.
Manjši delež sredstev za zaposlene, večji delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka
V primerjavi z letom 2022 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 51,2 %. Delež davkov na proizvodnjo je upadel za 0,6 odstotne točke, na 13,1 % BDP. Delež subvencij se je povečal za pol odstotne točke, na 2,3 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je bil manjši za 1,1 odstotne točke, obsegal je 18,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 3,0 odstotne točke, na 20,1 % BDP.
Zaposlenost je ponovno zrasla
Število zaposlenih se je v letu 2023 povečalo za 1,2 %, število samozaposlenih pa za 3,6 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,6 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na milijon in sto tisoč oseb ter je dosegla novo najvišjo raven v celotni časovni vrsti slovenskih nacionalnih računov. Od tega je bilo zaposlenih 80,2 %, samozaposlenih pa 19,8 %.
Več lahko preberete tukaj.