Za pojasnila, kaj se dogaja v svetovnem gospodarstvu, smo povprašali ekonomista Bojana Ivanca z GZS in Anžeta Burgerja s FDV.
Energenti, surovine, avtomobili, nepremičnine … Vse se draži. Ljudje v razvitih državah imajo na računih veliko denarja, saj so v času epidemije malo trošili. Borze so na rekordnih ravneh. Medtem ko večina gospodarskih sektorjev okreva po epidemiji in pospešeno raste, se mnoge industrije spoprijemajo s pomanjkanjem surovin in delov ter zato ne morejo zadostiti povpraševanju. Smo danes v enaki situaciji kot leta 2008? Je kitajski Evergrande novi Lehman Brothers? Smo morda na pragu nove recesije? Za pojasnila, kaj se pravzaprav danes dogaja v svetovnem gospodarstvu in kakšni so najverjetnejši scenariji za prihodnje mesece, smo povprašali ekonomista Bojana Ivanca z GZS in Anžeta Burgerja s FDV.
Smo na pragu nove recesije?
"Vprašanje je špekulativne narave in vzporednice z letom 2008 se ponujajo same po sebi. Vendar se zgodovina redko ponavlja v isti obliki," meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Po njegovem mnenju imajo centralne banke danes precej širši nabor ukrepov, kot je to veljalo še pred leti. "Vsak popravek na finančnih trgih ne pomeni nujno recesije v realnem gospodarstvu. Hkrati pa nas je lansko leto naučilo, da tudi recesija v realnem gospodarstvu ne vpliva dolgo na finančne trge," meni Ivanc. Tudi ekonomist Anže Burger s FDV je glede prihodnosti optimističen, vendar opozarja, da vse ne bo potekalo gladko. "V najboljšem primeru nas čaka obdobje višje inflacije, ki bo znižala realno breme nominalnega dolga. Kasneje lahko sledi popravek donosov na kratkoročni dolg, obresti se bodo dvignile zaradi višjih inflacijskih pričakovanj, kar bo vodilo do dviga realnih obrestnih mer, te pa v 'defaulte' nevzdržno visokega dolga," pravi Burger, ki potencialno nevarnost vidi tudi v visoki zadolženosti držav.
Nas čaka obdobje hiperinflacije oziroma imamo, glede na rast cen skoraj vseh dobrin in surovin, že prikrito inflacijo?
"Težko objektivno presodimo, da govorimo o prikriti inflaciji, saj denimo inflacija ne meri rasti cen stanovanj ali hiš. Prav tako ne meri spremembe naših nakupnih navad," meni Ivanc in dodaja: "Očitno je, da je trgovina na drobno z letošnjih letakov umaknila izdelke 'private label' in jih nadomešča z 'brendiranimi' proizvodi, kjer dosega večje marže. Prav tako sta se število in intenziteta akcij med trgovci precej zmanjšala. Teh sprememb inflacija na kratek rok ne more izmeriti."
Po mnenju Burgerja se inflaciji, gledano z ozke ekonomske perspektive, seveda lahko izognemo z ustreznimi proticikličnimi fiskalnimi in ekonomskimi politikami, izvedbo strukturnih reform ter nadzorovanim spuščanjem balonov na finančnih in nepremičninskih trgih. Politična realnost je seveda povsem drugačna. "Tako obsežne zadolženosti zasebnega in javnega sektorja še nismo videli. Celotni globalni dolg je presegel 360 odstotkov svetovnega BDP, pred pandemijo je znašal okrog 320 odstotkov BDP, pred veliko recesijo 2008 pa je znašal 100 odstotkov globalnega BDP," opozarja Burger. Pri tako nizki rasti trendov v večini razvitih gospodarstev bi razdolževanje zahtevalo prevelike posege v socialno državo in javne investicije ali pa previsok dvig že zdaj izrazito previsokih davkov. "Enačba se izide samo na strani inflacije, ki lahko politično najmanj boleče zmanjša breme dolga z negativnimi realnimi obrestnimi merami. To je v bistvu davek na varčevalce," meni Burger.
Borze so na zgodovinskih vrhovih, imamo že večje število podjetij, ki so vredna več kot tisoč milijard dolarjev. Kaj se dogaja na organiziranih trgih kapitala?
"Govorimo o zgodovinsko visokih vrednotenjih, kar pomeni relativno nižje prihodnje donose," odgovarja Ivanc. Po njegovem mnenju to velja praktično za glavnino finančnih naložb (delnice, obveznice, surovine, tvegan kapital ipd.), in to je posledica izrednih monetarnih ukrepov, ki vplivajo na nizke obrestne mere. "Kar pomeni, da kapital išče alternative, katerih prihodnji donosi se posledično znižujejo," meni Ivanc.
Burger zato na delniških trgih vidi indikacijo za možen popravek cen navzdol. "Izjemno je visoka vrednost kazalnika P/E − razmerja med tržnimi cenami delnic in čistim dobičkom na delnico −, ki je bil recimo za borzni indeks S&P 500 le dvakrat v zgodovini višji od današnjega večkratnika, in sicer pred borznim pokom leta 2001 in pred finančnim zlomom leta 2008," opozarja Burger.
Ljudje so si v času pandemije nabrali veliko finančnih zalog in njihovo trošenje zdaj dviguje ceno dobrin. Kako dolgo se bo trošenje gospodinjstev nadaljevalo?
"Višja potrošnja bo trajala, dokler potrošniki ne bodo vsaj delno nadomestili izpada potrošnje dobrin izgubljenega leta in pol, dokler bodo vztrajale tako nizke obrestne mere, dokler se bosta okrevanje in rast zaposlenosti nadaljevala in dokler države ne bodo začele izvajati restriktivnih proticikličnih politik (dvig davkov in zmanjšanje javnofinančnih izdatkov)," odgovarja Burger. Ivanc pa opozarja, da so med državami razlike velike, samo v ZDA so cene porasle bolj kot v območju evra ali v Sloveniji.
"Pri nas so se cene v zadnjih 12 mesecih povečale le za 0,5 odstotka. Avgusta 2021 so bile cene res višje kot avgusta 2020 (+2,9 odstotka), medtem ko so bile cene storitev višje za 0,8 odstotka," poudarja Ivanc in dodaja: "Moramo zavedati, da so cene v letu 2020 bile nižje kot v letu 2019. K navedenemu dvigu cen (+2,1 odstotka) so največ prispevale višje cene naftnih derivatov (1,2 odstotne točke, kar pojasni 57 odstotkov celotnega dviga)." Po njegovem mnenju bo trošenje gospodinjstev visoko, dokler bo fiskalna politika ostala spodbujevalna, dokler bodo razmere na trgu dela stabilne in dokler bodo realne obrestne mere nizke. "Ključni del te enačbe je trg dela, kar je povezano z dinamiko tako zaposlenosti kot plač," še pojasnjuje Ivanc.
Celoten intervju si lahko preberete na Siol.net.