SPAR SLOVENIJA d.o.o.

Iščete službo?

Tu je nekaj novih oglasov podjetij, ki zaposlujejo. Ta teden smo pri iskanju zaposlitvenih oglasov uporabili naslednje kriterije:

• ima zaposlitvene oglase,
• pravni status: d.o.o. ali d.d.,
• ima vsaj 20 zaposlenih.
• ima najboljše tri bonitetne oznake (zelen, svetlo zelen, rumen bonitetni ščit),
  
• ima odprt TRR.
  
  

Objavljeni so trenutno aktualni zaposlitveni oglasi Moje delo in Optius.com.

Zaposlujejo:

• Podjetje SPAR SLOVENIJA d.o.o. išče vodjo kadrovske službe
• Podjetje Telemach d.o.o. išče agenta v kontaktnem centru
• Podjetje NOMAGO d.o.o. išče strokovnega sodelavca v pravni službi
• Podjetje KRKA, d.d., Novo mesto išče vodjo blagovnih znamk za tuje trge
• Podjetje SANOLABOR, d.d.išče knjigovodjo
• Podjetje SAOP d.o.o. išče različne IT profile (analitike, programerje)
• Podjetje Calcit d.o.o. išče nabavnega referenta
• Podjetje RENAULT NISSAN SLOVENIJA, d.o.o. išče odgovornega za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi Nissan
• Podjetje Styria digital marketplaces, d.o.o. išče prodajnega predstavnika m/ž za online oglaševanje
• Podjetje HTTPOOL, d.o.o. išče React frontend razvijalca (m/ž)

Zgoraj zapisanim kriterijem ustreza 412 podjetij, med njimi tudi Telekom, Petrol, Špar, Lek in številna druga.

Kako poiskati prosta delovna mesta na Biziju?

Uporabite napredni iskalnik, označite, da ima podjetje zaposlitveni oglas Moje delo oz. Optius.com, dodajte še druge poljubne kriterije (npr. pravni status, število zaposlenih, bintetna ocena, regija,  dejavnost …) in kliknite Poišči podjetje.

Na kartici posameznega podjetja boste takoj videli, za katero delovno mesto gre, na kateri lokaciji in kdaj je bil oglas objavljen.

Srečno pri iskanju in prijavah.

Eden največjih trgovcev pri nas, Spar, je po 28 letih doživel spremembo na vrhu. Dolgoletnega generalnega direktorja Igorja Merviča je nasledil David Kovačič. V skoraj treh desetletjih je Spar iz anonimnega trgovca postal eden glavnih na slovenskem trgu, ki ima več kot 120 trgovin (skupaj s franšizami) in skoraj pet tisoč zaposlenih.

"Gospodu Merviču je uspelo Spar iz nič privesti do enega največjih trgovcev v Sloveniji. To tudi meni nalaga odgovornost, da na tem gradim in ne uvajam velikih sprememb. Je pa res, da sem druga, mlajša generacija kot Mervič in je moj način, slog vodenja nekoliko drugačen," o načinu vodenja pravi novi generalni direktor Spara David Kovačič, ki je na tem mestu zamenjal Igorja Merviča z 28 let trajajočim položajem. Kakšno prihodnost napoveduje klasičnim trgovcem in kako je po njegovem mnenju videti trajnost pri trgovcih?

Kako so se odzvali na epidemijo, kdaj bo mogoče opraviti nakup povsem brez plastike, kakšne so nakupovalne navade Slovencev in v čem se razlikuje od svojega predhodnika, nam je povedal novi generalni direktor David Kovačič. Pred prihodom k Sparu je med drugim delal pri Tušu in Hoferju, izkušnje pa je nabiral tudi v tujini.
Spletna trgovina je v času epidemije doživela velik razcvet. Ste lahko obvladovali naval na spletne nakupe med epidemijo?
Povečano povpraševanje smo dobro obvladovali. Na začetku je bil naval tako velik, da nihče ni mogel tako hitro povečati kapacitet, kasneje pa smo se dobro organizirali. Lahko rečem, da nam je Slovenijo uspelo preskrbeti v času največje epidemije in kupci so nas nagradili.

Na eni strani se je frekvenca fizičnih nakupov znižala, na drugi strani pa se je močno povečalo povpraševanje po spletnih nakupih.

Kakšno rast je doživela spletna trgovina?
Promet se je med epidemijo povečal za trikrat. Verjetno je podobno pri vseh trgovcih. Nihče ni mogel predvideti, da bo takšno nenadno povečanje povpraševanja. Nato so se razmere stabilizirale. Razširili smo kapacitete, razširili smo dostavo še v Kranju, s čimer smo zmanjšali pritisk na Ljubljano, saj dostavo na primer v Vodice zdaj organiziramo z nove lokacije.

V Ljubljani okrog štiri odstotke prometa predstavljajo spletni nakupi, kar je že kar relevantna številka.

Bo spletno nakupovanje živilskih izdelkov prišlo v navado tudi v Sloveniji?
To je ključno vprašanje, s katerim se ukvarjamo. Tudi zaradi tega smo pri nekaterih investicijah, ki bi bile v tem trenutku upravičene, konservativni. Ne vemo, koliko ljudi, ki zdaj kupujejo prek spleta, kupuje na ta način iz potrebe in koliko iz želje. Odgovor je nekje vmes in nanj bomo morali počakati na čas po epidemiji.

Koliko časa traja obdelava povprečnega spletnega nakupa? Koliko časa nabirate izdelke?
Tega nimamo preračunanega. Nekje na grobo polovico časa, ki ga povprečno porabi kupec v trgovini. Profesionalni "nabiralci" imajo spiske prilagojene postavitvi trgovine, tako da nabiranje izdelkov poteka zelo hitro. Nekatere artikle pa imamo za spletne trgovine pripravljene že v skladiščih in jih ni treba iskati po trgovini.

Ste opazili kakšne spremembe pri kupcih v samih trgovinah?
Trend kaže, da je manj nakupov, so pa ti večji. V zadnjem obdobju ta trend nekoliko bledi. V primerjavi s preteklimi marcem in letošnjim, je znova veliko več nakupov v trgovinah. Lani marca je bil začetek epidemije, ko so se ljudje zelo ustrašili za svoje zdravje in so se izogibali trgovinam.

Je epidemija vplivala na cene živil?
Niti ne. Nekatere so se dvignile, vendar nič drugače, kot se običajno spreminjajo razmere na trgih. V zadnjem času pa je kar nekaj pritiska s strani dobaviteljev na dvig cen, kar je posledica dviga surovin na borznih trgih. Povsem jasno nam je, da hrana v družinskem proračunu predstavlja velik del in eden glavnih kriterijev kupcev je, kako nam uspeva zagotavljati ugodne cene, zato se borimo.

Koliko težav ste imeli zaradi okužb s koronavirusom v podjetju?
Okužb ni bilo veliko. Ni bilo velikih žarišč, iz česar sklepamo, da do okužb ni prihajalo v trgovini, saj bi v tem primeru bilo okuženih več v posamezni enoti. Bilo je po nekaj okužb v poslovalnicah in smo upoštevali vsa pravila. Zdaj potekajo testiranja in med pet tisoč zaposlenimi je vsakič okrog deset okuženih.

Več si lahko preberete tukaj.

V času epidemije novega koronavirusa je eno glavnih priporočil stroke omejevanje stikov oziroma čim večje zmanjšanje le teh. Ob rasti prvega vala epidemije spomladi so se v trgovinah vile dolge kolone kupcev, kasneje pa so se navade kupcev spremenile. Fizični obisk trgovine se je preselil pred računalniški oziroma tablični zaslon.

Spletni trgovini največjih trgovcev pri nas Mercator in Spar sta doživela izjemno rast obiska, na prosto dostavo pa je bilo potrebno čakati tudi po več dni. Oba sta po prvem navalu v začetku leta okrepila svoja oddelka za spletne nakupe, v drugem valu pa opažata še večji naval.

Mercator in Spar prva, pridružil se jima je Tuš

Pri Mercatorju je ob konicah lahko tudi do 10-krat več spletnih nakupov kot na začetku leta, v Sparu pa ocenjujejo, da se je povpraševanje v njihovi spletni trgovini povečalo za 20-krat. "Med največjim navalom je naročilo vsak dan skušalo oddati tudi več kot 22.000 kupcev," dodajajo v Sparu.

Trgovca z največjim tržnim deležem pri nas imata tudi največ izkušenj glede spletne trgovine. Ob prvem valu je na hiter vlak izjemnega povpraševanja po spletnih nakupih živil skočil tudi Tuš, ki za zdaj dostavlja v šest mest, pri čemer sodeluje s podjetjem GoOpti.

V Tušu so v obdobju epidemije zabeležili 3600-odstotno rast vrednosti spletnih nakupov in 13-kratno povečanje prijav s spletno trgovino.

"Po obdobju spomladanskega vala korone ocenjujemo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo svoje nakupovalne navade," dodajajo v Tušu.

Diskonti še sramežljivi

Na drugi strani pa za zdaj na spletu, razen v zelo osiromašeni obliki, niso prisotni diskontni ponudniki živil kot so Hofer, Lidl in Eurospin, ki v zadnjih nekaj letih krepijo svoj tržni delež.

Hofer trenutno ponuja spletna naročila za tehnično robo, belo tehniko, izdelke za šport in prosti čas, pohištvo in pripomočke za domačo obrt. Med prvim valom so za krajši čas ponudili tudi živila v naprej sestavljenem paketu, o vzpostavitvi trajne spletne trgovine z živili pa za zdaj ne razmišljajo.

"Glede prihodnjih načrtov o širitvi spletne ponudbe tudi na prehranske izdelke je še preuranjeno govoriti. Kot smo že poudarili, sta pri tem ključna pravi nabor prehranskih izdelkov in premišljena logistika, s čimer bi lahko tudi prek spleta v celoti izpolnjevali obljubo najboljše kakovosti," odgovarjajo pri Hoferju, kjer v letošnjem letu ne opažajo padca fizičnega obiska njihovih trgovin.

Pri klasičnem načinu trgovine ostajajo tudi pri Lidlu. "V minulih mesecih, ko je nakupovanje zaznamoval izbruh koronavirusa, opažamo, da so kupci še bolj kot doslej organizirani pri svojem nakupovanju, natančno vedo, po kaj pridejo v naše trgovine, njihov nakup je raznolik, saj so se navadili pripravljati obroke doma," sporočajo iz Lidla. Opažajo, da je kupcem še bolj pomembno, da nakup opravijo enostavno in hitro, v zadnjem obdobju pa se kupci bolj pogosteje odločajo za plačilo s karticami.

Fracozi zgodni, a hitro zaključili

Za razliko od klasičnih trgovcev, ki so bodisi že pred časom bodisi pred kratkim več pozornosti namenili spletni trgovini, in diskontom, ki za zdaj še ne razmišljajo o tem koraku, pa je pred leti svojo obliko spletne trgovine ukinil francoski trgovec E.Leclerc, ki ima v Sloveniji dve trgovini – v Ljubljani in Mariboru.Za izstop so se odločili poleti 2017. Storitev se je imenovala E.Leclerc Drive in je omogočala dostavo hrane, kupljene prek spletne strani, na dom. Svojo storitev so uvedli konec maja leta 2014, ko so odprli prevzemno mesto v ljubljanskih Mostah, julija lani so odprli še drugo prevzemno mesto, po nekaj več kot treh letih pa so storitev ukinili.

Na spletu kupuje vsak drug Slovenec, a prednjači tehnika

Na spletu je v zadnjem letu je nakup opravil vsak drug Slovenec, vendar v ospredju ni hrana, pač pa prevladujejo nakupi oblačil in športne opreme ter čevljev, sledijo pa jim nakupi dobrin za gospodinjstvo (pohištvo, bela tehnika …).

Več si lahko preberete tukaj.

Ob zaostrovanju epidemiološke slike v zadnjih tednih v Sloveniji in sprejetih novih ukrepih za omejevanje širjenja novega koronavirusa je znova pomembno vprašanje, na kakšen način opravljati nakupe, da bi se čim manj izpostavljali možnosti okužbe. Že nekaj časa so za nakupe živil in naročilo hrane aktualna spletna naročila in spletne trgovine.

Čeprav je Slovenija v samem evropskem vrhu po številu trgovin na število prebivalcev, je epidemija koronavirusa močno vplivala na nakupne navade potrošnikov. Ti se zdaj vse pogosteje odločajo za spletne nakupe, zelo pa so se naročila povečala tudi dostavljavcem hrane. Na to je vplivalo tudi zaprtje gostinskih lokalov po Sloveniji, zato sta dostava in prevzem na lokaciji ostala edina izbira za restavracije.

Največ dostav opravita ponudnika Ehrana in Wolt. Njune dostavljavce z rdečimi in modrimi torbami lahko večkrat dnevno vidimo na ulicah Ljubljane. Ehrana, ki je naprej razvila stran za naročanje, kjer je združila številne restavracije, dnevno prejme več tisoč naročil. Sodelujejo z več kot 400 restavracijami, vendar ne opravljajo dostave za vse.

Povprečna razdalja dostave znaša 1,5 kilometra, 80 odstotkov dostav pa opravijo s kolesom. "Naši dostavljavci imajo na voljo osem električnih koles in nekaj navadnih koles. Večinoma se dostavljavci odločajo za uporabo lastnega kolesa, saj lahko vozijo specialke ipd.," odgovarjajo pri Ehrani, ki dostavlja po Ljubljani, Mariboru in Celju.

"Število dnevno registriranih uporabnikov se je v času karantene početverilo, tudi po preteku prve karantene pa smo imeli enako dnevno število naročil," dodajo pri Ehrani, za katero stojita podjetji Trilogic in 5logic.

Delajo štiri ure dnevno

V zadnjem letu je Ehrana dobila močno konkurenco s finskim Woltom. Njihovi dostavljavci večinoma sodelujejo z njimi prek s. p. ali študentskih napotnic, v povprečju delajo štiri ure dnevno, v tem času pa prevozijo od 30 do 40 kilometrov. Izpostavili so primer dostavljavca, ki dnevno opravi 80 kilometrov.

"Naši ekipi so se pridružili izjemni posamezniki, mnogi s področja turizma, ki so zaradi epidemije ostali brez dela. Niso vezani na število ur, ki bi jih morali opraviti. Plačani so za vsako dostavo, hkrati pa dobijo dodatek za vsakih 250 metrov oddaljenosti restavracije od naslova za dostavo. Nagrajeni so tudi z bonusi," o plačah dostavljavcev povedo pri Woltu. Kot so pred časom poročali pri Financah, lahko dostavljavec zasluži okrog dva tisoč evrov bruto.

Povprečna dolžina dostave pri Woltu je 2,5 kilometra, zgornja meja pa je postavljena pri štirih kilometrih.

"Zdaj je še posebej pomembno, da priskočimo na pomoč restavracijam, ki so z zaprtjem izgubile tudi do 80 odstotkov tedenskih prihodkov. Vse moči smo zato usmerili v to, da jim zagotovimo čim več naročil, hkrati pa smo pospešili postopek dodajanja novih ponudnikov v aplikacijo," dodajajo.

Oba ponudnika tudi razmišljata o širitvi nabora storitev, oba že dostavljata tudi manjši izbor izdelkov, ne le pripravljene hrane.

Trgovci opazili tudi 20-kratno povečanje spletnega naročanja

Klasični trgovci so se morali že od prvem valu epidemije prilagoditi in večjo pozornost nameniti spletnemu naročanju. Pred tem je bilo spletno nakupovanje živil v Sloveniji manj pogosta izbira, drugače pa je bilo pri nakupovanju elektronskih naprav.

Spomladi, v prvem valu epidemije, so bila mesta za spletno naročilo živil zasedena tudi več dni vnaprej, sproščena mesta pa so se izjemno hitro zapolnila.

V največjem trgovcu Mercatorju so že spomladi povečali ekipo, ki skrbi za spletne nakupe, tako da so proste dostave že za naslednji dan, ob tem pa ponujajo možnost prevzema nakupa na 15 lokacijah.

V Sparu ugotavljajo, da se je marca in aprila zanimanje za spletno naročanje povečalo za 20-krat.

"Povečanemu številu naročil smo se prilagodili na različne načine, med drugim smo zaposlili dodatne sodelavce, razširili skladišče ter povečali število voznikov in dostavnih vozil. Te dni ponovno opažamo bistveno povečano zanimanje za spletno nakupovanje, saj se časovna okna za dostavo oziroma prevzem zasedajo še hitreje kot sicer, čemur se poskusimo prilagoditi v največji mogoči meri," pravijo v Sparu.

Tuš opaža trajne spremembe nakupovalnih navad

Med prvim valom epidemije je svojo spletno trgovino zagnal tudi Tuš. Trenutno imajo več sto naročil dnevno, glede na trende pa kmalu pričakujejo preboj tudi v več tisoč. Podobno kot Mercator in Spar tudi Tuš omogoča prevzem nakupa na izbranih lokacijah.

"Letos v času epidemije so se nakupne navade prilagodile razmeram. Kupci so nakupe opravljali manj pogosto, a v večjem obsegu. Kupci se čedalje pogosteje odločajo tudi za nakupe živil prek spleta, kar je bila izkušnja že spomladanskega vala. V obdobju epidemije smo zaznali 3600-odstoten porast vrednosti v spletnih nakupih in 13-kratno povečanje prijav v spletni supermarket," pravijo v Tušu in ocenjujejo, da je 40 odstotkov kupcev trajno spremenilo nakupovalne navade.

Največ zanimanja za prenosnike

V enem od največjih ponudnikov elektronskih naprav, družbi BigBang, opažajo največjo rast povpraševanja po izdelkih, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. To so prenosniki, slušalke, ki izolirajo zvok okolice …

Več si lahko preberete tukaj.

Kot so danes sporočili iz družbe Spar Slovenija, Igor Mervič sicer ostaja v podjetju, ki ga je vodil 28 let. Prevzel bo funkcijo člana nadzornega sveta družbe ter svetovalca koncerna Spar v vseh državah, kjer ta posluje.

Mervič je vlogo prvega direktorja Spara Slovenija prevzel leta 1992. Podjetje, ki je imelo na začetku v Sloveniji štiri prodajalne, ima danes 106 trgovin Spar in Interspar, lastno pekarno ter distribucijski center.

David Kovačič, ki bo vodenje Spara Slovenija prevzel z novim letom, je v karieri deloval kot direktor prodaje v podjetju Hofer in pozneje kot direktor maloprodaje v podjetju Engrotuš, nato pa je prevzel mesto direktorja poslovnega svetovanja v družbi PricewaterhouseCoopers. Pred prihodom v Spar je deloval kot direktor poslovnega svetovanja v družbi Deloitte. "Z več kot 15-letnimi izkušnjami na področju trgovine in poslovnega svetovanja bo lahko učinkovito nadaljeval in nadgradil zastavljeno vizijo podjetja Spar Slovenija," so še zapisali v družbi.

Več si lahko preberete tukaj.

Vrata so danes odprla tudi nakupovalna središča pod okriljem SES: ljubljanski Citypark, Aleja in center Vič, celjski Citycenter ter mariborski Europark.

Prepoved obratovanja velja le še za diskoteke in nočne klube

Vlada je odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikov, s katerim je v času epidemije covid-19 omejila delovanje večine dejavnosti, spremenila prejšnji teden. Prvič po epidemiji so bile trgovine lahko odprte prejšnjo nedeljo.

S spremembo je odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa trgovin z živili in prepoved obratovanja ob nedeljah. Zdaj so sproščene vse omejitve iz odloka, prepoved velja le še za obratovanje diskotek in nočnih klubov, poroča STA.

Več si lahko preberete tukaj.

Mercator bo to nedeljo odprl vsaj hipermarkete in supermarkete in trgovine v turističnih krajih, odprte bodo tudi trgovine M Tehnike, ki so v istih trgovskih centrih kot Mercatorjeve trgovine. "Za prihodnje obdobje pa bomo pripravili seznam vseh v nedeljo odprtih trgovin in urnik obratovalnega časa, ki ga že zdaj prilagajmo glede na potrebe kupcev," so STA povedali v največjem slovenskem trgovcu.V Tušu bodo večino poslovalnic odprli že to nedeljo. Kot so povedali za STA, bodo trgovine ob nedeljah odprte po veljavnem delovnem času, kakršen je veljal že v času pred razglasitvijo epidemije covida-19.

Spar in Lidl prihodnjo nedeljo, Hofer že to

Sparove trgovine bodo to nedeljo še ostale zaprte, od naslednje nedelje, 2. avgusta, pa bodo spet obratovale po delovnem času, kakršen je veljal pred razglasitvijo epidemije covid-19, so za STA povedali v družbi.

Hofer bo svoje trgovine odprl že to nedeljo. Delovni čas bo enak kot pred epidemijo, in sicer bodo njihove trgovine ob nedeljah odprte med 8. in 15. uro, so za STA povedali v trgovcu.

Lidlove prodajalne bodo to nedeljo ostale zaprte. "O nadaljnjih korakih se bomo zaradi zagotavljanja konkurenčnosti ter stabilnosti podjetja in ohranitve delovnih mest odločali glede na odziv konkurence," so za STA zapisali v podjetju.

Vlada je odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikov, s katerim je v času epidemije omejila delovanje večine dejavnosti, spremenila v četrtek, veljati pa je začel danes. S spremembo je odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa trgovin z živili in prepoved obratovanja ob nedeljah.

Več si lahko preberete tukaj.