Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog osmega protikoronskega zakona, ki med drugim prinaša podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila z možnostjo podaljšanja še za dvakrat po en mesec in prevzem dela bremena dviga minimalne plače od delodajalcev na pleča države.
Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je glavni cilj predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic epidemije bolezni covid-19 omiliti in odpraviti posledice in vpliv epidemije na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Tako sta predvidena podaljšanje nekaterih obstoječih ukrepov in uvedba nekaterih novih, piše STA.
Podaljšanje ukrepa čakanja na delo
Med glavnimi predlaganimi ukrepi so na ministrstvu za delo, na katerem so krovno skrbeli za pripravo zakonskega predloga, navedli podaljšanje ukrepa čakanja na delo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še dvakrat za obdobje enega meseca. Drugi poglavitni ukrep je po navedbah ministrstva subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.
Zaradi negativnih učinkov epidemije bolezni covid-19 in dodatnega bremena zaradi dviga minimalne plače z letošnjim januarjem – ta se bo po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja zvišala na 1024,24 evra bruto – je za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, predlagana subvencija v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija. Zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Do subvencije po zakonskem predlogu ne bodo upravičeni delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter ustanove, organi in agencije EU v Sloveniji, poroča STA.
Okrevanje gospodarstva je pričakovano šele v drugi polovici leta
Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali med julijem in vključno decembrom, pa se bo najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bo po vladnih napovedih v določenem obsegu razbremenilo delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, bo namreč prvo letošnje četrtletje zaradi še vedno zaostrene epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem lani, pomembnejše okrevanje gospodarstva pa je mogoče pričakovati šele v drugi polovici leta.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc je za Radio Slovenija pojasnil še, da predlog predvideva tudi popolno kritje stroškov, ki jih ima delodajalec z zaposlenim, ki je na čakanju na delo, torej bruto bruto, za tiste dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki. Po njegovih besedah gre tudi tak ukrep, kot vsi dosedanji, v smeri, da podjetja obstanejo v dobri kondiciji in posledično se izognemo odpuščanju.
Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili tako v drugačnem položaju v primerjavi s tistimi, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja.
S predlogom spremembe se po pojasnilih ministrstva za delo dosledno sledi namenu kriznega dodatka, tako pa so na vladi sledili tudi pozivom iz gospodarstva, tako iz delodajalskih kot delojemalskih vrst. Krizni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona je ob plači za december predviden v višini 200 evrov za zaposlene, ki delo opravljajo tudi v času epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač.
Vlada bo zakonski predlog v DZ poslala v sprejem po nujnem postopku
Med predlaganimi ukrepi iz osmega protikoronskega zakona so še solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojne veterane in invalide po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let, in solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.
Predlog zakona predvideva tudi zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z novim koronavirusom. Vlada bo zakonski predlog v DZ poslala v sprejem po nujnem postopku. Številne predloge in zahteve so od prvih napovedi priprave osmega protikoronskega zakona poslali tudi iz delodajalskih in sindikalnih vrst, v soboto pa je vlada začela tudi usklajevanja s socialnimi partnerji v okviru pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta.
Vendar pa je sindikalne centrale zmotilo, da vladni predstavniki niso imeli mandata za uskladitev o predlogih socialnih partnerjev. Kot so sporočili v soboto, je vlada po predlogu, da pogajanja nadaljujejo po pridobitvi mandata, postopek do nadaljnjega prekinila, navaja STA.
Vlada z več proračunskimi prerazporeditvami za kritje stroškov epidemije
Vlada je danes v letošnjem državnem proračunu prerazporedila sredstva, ki so potrebna za kritje izdatkov, povezanih s pomočjo po protikoronskih zakonih. Gre med drugim za izplačila kriznega dodatka v javnem sektorju, nadomestila plače za čakanje na delo in zaradi odrejene karantene, fiksnih stroškov podjetij in mesečnega temeljnega dohodka.
Več si lahko preberete tukaj.