Izberi dejavnost

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
TSMEDIA dejavnosti
SKD dejavnosti

Izberi pravni status

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
Seznam pravnih statusov
  • Bizi.si
  • Novice
  • Kakšna naj bi bila nova višina minimalne plače?
Novice

Kakšna naj bi bila nova višina minimalne plače?

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku pomeni 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Država namerava delodajalcem dvig minimalne plače subvencionirati od začetka februarja do konca junija, lahko pa omenjeni ukrep podaljša tudi za šest mesecev do konca letošnjega leta, je povedal Cigler Kralj.

Kakšna naj bi bila nova višina minimalne plače?

Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Po izračunu na podlagi tega zneska bi nova neto višina minimalne plače znašala približno 736 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska košarice minimalnih stroškov predvideva leta 2023, poroča STA.

Država bo podjetjem subvencionirala dvig minimalne plače

Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Pristojni minister Janez Cigler Kralj je posvetovanje s socialnimi partnerji opravil danes, znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

Država bo podjetjem po navedbah ministra subvencionirala dvig minimalne plače. "Ker bo to velika obremenitev za delodajalce, ki plačujejo minimalne plače, bomo v predlogu osmega protikoronskega zakona prevzeli del bremena tako, da bomo sprejeli ukrep, s katerim bomo najnižjo osnovo za socialne prispevke z zdajšnjih 60 odstotkov povprečne plače znižali na višino minimalne plače," je pojasnil Cigler Kralj.

Po preračunih bo država v letu 2021 prevzela 40 odstotkov dviga minimalne plače. Omenjeni ukrep bo po besedah ministra veljal do konca letošnjega junija, vlada pa ga s sklepom lahko podaljša še za nadaljnjih šest mesecev. Ministrov predlog so za STA potrdili izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Medtem ko so predstavniki delodajalcev večinoma zadovoljni z ministrovo odločitvijo, imajo na sindikalni strani manj razlogov za to. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da jih moti tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili izračunani leta 2017 in ne upoštevajo podražitev. V ZSSS pa so pretekli teden izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi pomenilo skoraj zgornjo mejo razpona pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evrov neto.

Subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca aprila

Poleg subvencioniranja dviga minimalne plače po besedah Cigler Kralja ključen ukrep za trg dela navedel tudi subvencioniranje čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa. Prvi od omenjenih ukrepov velja do konca tega meseca, podaljšali pa naj bi ga še za tri mesece, torej do konca aprila. Cigler Kralj je ob tem dodal, da daje osmi protikoronski zakon vladi možnost, da ukrep še dvakrat podaljša za mesec dni.

Kot je poudaril minister, gre za zelo pomemben ukrep, za katerega se je za okoli 40 tisoč zaposlenih samo v januarju prijavilo več kot 11 tisoč delodajalcev. Osmi protikoronski zakon bo uveljavil še nekaj podaljšanj veljavnih ukrepov. S tem naj bi pomagali trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim in državljanom preživeti in se pripraviti na čas, ko bo treba hitro vnovič zagnati dejavnosti, je dejal Cigler Kralj.

Minister je med drugim napovedal razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki. Mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov bosta po njegovih besedah veljala do nadaljnjega.

Janša je ob tem po poročanju STA dodal, da v tokratnem protikoronskem zakonu še ne bo nekaterih dodatnih ukrepov za ciljano blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva. Premier je med drugim dejal, da ga veseli, da je glede na stopnjo brezposelnosti v zgornji polovici dobrih držav. "Gospodarstvo je živo, zaposluje," je dejal Janša in dodal, da je Slovenija zagotovila najdebelejšo ter najširšo blazino za blaženje posledic epidemije v Evropi.

Več si lahko preberete tukaj.

Sledite nam tudi na Facebooku, Twitterju in Instagramu.


< Na seznam
© Vse pravice pridržane 1997-2021 TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o