Večina podjetij je septembra pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta. To nakazuje tudi poraba elektrike, ki je bila prejšnji mesec precej nižja kot v enakem obdobju lani. V zadnjih mesecih je bila precej nižja tudi poraba zemeljskega plina, kar na Umarju tako kot pri elektriki povezujejo s podražitvami in manjšo rabo energentov.
Oktobra se z začetkom kurilne sezone poraba plina običajno precej poveča, kljub vladnemu ukrepu omejitve povišanja cen plina pa je tudi pri gospodinjstvih med energetsko krizo pričakovati njegovo varčnejšo rabo, napovedujejo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Poraba plina nižja za slabih 15 odstotkov
Poraba zemeljskega plina je bila avgusta za 14 odstotkov, septembra pa za 11 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, oktobrsko znižanje pa bo glede na dozdajšnje podatke večje. Glede na preteklo petletno obdobje se je poraba plina od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar na Umarju povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji.
V skladu z uredbo Sveta EU naj bi od letošnjega 1. avgusta do 31. marca prihodnje leto vse države članice EU porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let znižale za 15 odstotkov. V Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od začetka avgusta nižja za 14,8 odstotka.
Nižja tudi poraba elektrike
Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila prejšnji mesec za 4,4 odstotka nižja kot septembra lani. Glavni razlog je bila nižja industrijska poraba (za 5,1 odstotka), kar je predvsem posledica nižje porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost.
Nižja kot pred letom (za 3,9 odstotka) je bila septembra tudi gospodinjska poraba električne energije, poraba malega poslovnega odjema pa je bila približno enaka, še opaža Umar.
Medtem ko se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih avgusta povečala, predvsem v visokotehnološko zahtevnih panogah, a tudi v srednje visokotehnološko zahtevnih, pa se proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah od sredine leta večinoma umirja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v prvih osmih mesecih letos za 6,2 odstotka višja kot pred letom dni.
Več si lahko preberete tukaj.