Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je v drugem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno upadel za 13 odstotkov, je sporočil državni statistični urad. Podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji.
Po desezoniranih podatkih je slovenska gospodarska rast na četrtletni ravni upadla za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka.
Statistični podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji. BDP je padec namreč zabeležil že drugo četrtletje zapored.
V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka.
Pravilne Umarjeve napovedi
Podatki za drugi četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija ocenil, da bi lahko padec v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije covida-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov.
Na medletni ravni je padec slovenskega BDP na nekoliko nižji enaki ravni kot v evrskem območju oz. celotni EU. Tam sta bili številki pri -15,0 oz. -14,1 odstotka.
A že v tretjem trimesečju so se razmere v pomembnem delu gospodarstva začele izboljševati, na kar kažejo tako makroekonomski podatki kot anketne raziskave med podjetji in potrošniki. V celotnem 2020 naj tako padec BDP v odsotnosti novih večjih šokov po napovedih domačih in mednarodnih ustanov ne bi presegel osmih odstotkov.
Banka Slovenije: prvi podatki za tretje četrtletje so spodbudni
V Banki Slovenije ugotavljajo, da je bil padec gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, v času največjega širjenja virusa in posledično najobsežnejših preventivnih ukrepov za zajezitev pandemije, po pričakovanjih visok. Zaradi narave ukrepov je bil najmočnejši v zasebnih storitvah. Na trgu dela so se razmere ob še vedno trajajočih interventnih ukrepih države za zdaj stabilizirale.
"V Banki Slovenije ob tem ugotavljamo, da so prvi podatki za tretje četrtletje spodbudni in nakazujejo hiter odboj gospodarske rasti v nadaljevanju leta, pri čemer tveganja ob negotovih epidemioloških razmerah ostajajo visoka," so zapisali.
Avgusta z 0,1-odstotno deflacijo
Slovenija je avgusta tako na mesečni kot na letni ravni zabeležila 0,1-odstotno deflacijo. K letni deflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati, k mesečni pa nižje cene oblačil in obutve, še navaja statistični urad.
Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 odstotka, pri čemer so bile cene bencina za 23,1 odstotka nižje kot pred letom dni, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so se znižale za 15,9 odstotka.
K mesečni deflaciji pa so 0,1 odstotne točke prispevale za 1,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve. Enak delež so k deflaciji prispevale še preostale avgustovske pocenitve.