Novice

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile, prihodnje leto pa naj bi bilo v primanjkljaju kar 108 poklicev.

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile, prihodnje leto pa naj bi bilo v primanjkljaju kar 108 poklicev. Treba bi bilo zagotoviti ustrezne pogoje dela in ustreznejši plačni sistem, spremembe so potrebne tudi v izobraževanju, je bilo mogoče slišati na današnjem spletnem dogodku Pomanjkanje kadrov in deficitarni poklici. "Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev," pa je opozorila direktorica ljubljanske enote zavoda za zaposlovanje Barbara Vrtačnik.

Pomemben razlog za pomanjkanje delovne sile so demografske spremembe, je uvodoma povedala namestnica direktorice urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Kot je pojasnila, se je število potencialnih delavcev med 15. in 29. letom zmanjšalo za skoraj sto tisoč, število starejših od 60 let, ki so praviloma delovno neaktivni, pa se povečuje.

Direktor skupine Kariera z nekaj manj kot tri tisoč zaposlenimi agencijskimi delavci Žiga Bitenc je opozoril, da letos opažajo rekordno pomanjkanje delovne sile, in dodal, da se po deficitarnosti nekaterih poklicev države EU razlikujemo, tako na primer v Sloveniji primanjkuje natakarjev, za kar smo nekoliko krivi tudi sami.

Tudi ponudba del za dijake in študente je velika ter je že dosegla raven iz predkoronskega leta 2019, je potrdila vodja razvoja kadrov pri e-Študentskem Servisu Katarina Bremec Slanič. Nekatera dela, na primer na področju administracije, po njenih besedah oddajo v nekaj urah, kandidate za področja tehničnih ved in naravoslovja pa lahko iščejo tudi mesec ali več.

Primanjkuje več kot sto poklicev


Kot ugotavlja zavod za zaposlovanje, bo v prihodnjem letu v Sloveniji v primanjkljaju 108 poklicev, kar je največ do zdaj, med drugim v gradbeništvu, elektroindustriji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki, varnosti. 51 poklicev bo v ravnovesju, 18 pa v presežku, med njimi arhitekti, fotografi, glasbeniki, sociologi, novinarji, prodajniki, je naštela direktorica ljubljanske območne službe zavoda Barbara Vrtačnik.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad sicer vsako leto januarja razpiše štipendije za deficitarne poklice, določene glede na stanje na trgu dela in zanimanje za vpis v posamezne izobraževalne programe, je povedala Maja Gašparovič, ki tam vodi oddelek za štipendije in programe Ad futura. Po njenih besedah vsako leto podelijo okoli tisoč teh štipendij, ki znašajo 100 evrov mesečno, prošenj pa je do 1.400 letno.

Več si lahko preberete tukaj.

Kdaj bo konec podražitev?
30. november, 2021