(Predolgi plačilni roki in strah pred izgubo posla

Evropski poslanci so 15. marca 2011 sprejeli Direktivo 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih za urejanje plačilne nediscipline, katere pomemben del so krajši plačilni roki v gospodarstvu in javni upravi. Dan kasneje je Slovenija direktivo že prenesla v svojo zakonodajo, v veljavo je vstopil Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPrePL, ki je med drugim določil (in skrajšal najdaljše plačilne roke.

Zakon določa, da najdaljši plačilni rok med gospodarskimi subjekti praviloma ne sme biti daljši od 60 dni oz. je izjemoma lahko daljši (obvezno dogovorjen v pisni obliki, a ne več kot 120 dni. Najdaljši plačilni rok med gospodarskimi subjekti in javnimi organi pa ne sme biti daljši od 30 dni. Krajši plačilni roki veljajo za hitro pokvarljivo blago, od 1. 1. 2016 plačilni rok ne sme biti daljši od 45 dni.

Javni organi ne spoštujejo plačilnih rokov

Poročilo komisije EU iz leta 2016 o Direktivi 2011/7/EU pravi, da se od sprejetja povprečni plačilni roki v državah EU počasi skrajšujejo, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Naknadna ocena pa je pokazala, da »Javni subjekti v več kot polovici vseh držav članic še ne spoštujejo 30-dnevnega roka,  predpisanega z zakonom.«

Raziskave o povprečni dolžini plačilnih rokov med gospodarskimi subjekti v Sloveniji se že nekaj let ne izvajajo več, zato smo preverili kako je s spoštovanjem plačilnih rokov in zamudami pri plačilih.

Število podjetij, ki račune plačujejo pravočasno, v zadnjih letih raste

Sodeč po študiji o plačilih 2016 globalne platforme Dun&Bradstreet (Tabela 1, se plačilna disciplina v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, v letih 2014 in 2015 je celo nad EU povprečjem (merjeno v letih 2009, 2014 in 2015.

Kot razkriva graf plačilne discipline v Sloveniji med letoma 2009 in 2015, se je odstotek računov, plačanih v roku povečal (iz 33,2 % na 44,1 %, hkrati pa je še vedno skoraj polovica računov (48 % plačana v 30 dneh po zapadlosti. Pri slednjih plačilih so upniki upravičeni do plačila zamudnih obresti in povrnitve stroškov izterjave.

Strah pred izgubo posla še vedno prisoten

»Približno  polovica  vseh  upnikov  ne  uveljavlja  svojih  pravic  zahtevati zamudne  obresti,  nadomestila  in  stroške  izterjave,  kot  je  določeno  v Direktivi, zaradi strahu, da bi to škodovalo njihovim poslovnim odnosom,« še razkriva poročilo komisije EU iz leta 2016 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Iz istega razloga mala in srednje velika podjetja še naprej sprejemajo (predolge plačilne roke večjih podjetij, saj jih izpad dohodka s strani večjega odjemalca lahko pahne v hude likvidnostne težave.