Družba Reinteburg je konec maja začela izkop in zaščito gradbene jame na območju nekdanjega Kolizeja. S spremenjeno zakonodajo si obetajo pravnomočno gradbeno dovoljenje do konca septembra. Ob tem čakajo na odgovor kulturnega ministrstva, ali morajo zgraditi tudi večnamensko dvorano.
Minilo bo skoraj desetletje, odkar so porušili Kolizej. Pred dobrim tednom so na območju začeli prva dela, kar vključuje izkop in zaščito gradbene jame. Čeprav so gradbeno dovoljenje pridobili marca lani, pa še čakajo na njegovo pravnomočnost. Nanj se je namreč pritožil eden od sosedov zaradi zaščitene rdečelistnate bukve.
Direktor družbe Reitenburg Matej Sodin pričakuje, da bodo pravnomočno gradbeno dovoljenje dobili septembra, tudi s pomočjo spremenjene zakonodaje, ki naj bi pospešila sodne postopke.
"Čakamo samo še pravnomočno gradbeno dovoljenje. Upravno sodišče ne bo odločalo vsebinsko, ampak postopkovno," pojasnjuje Sodin, ki ne pričakuje zapletov.
"Naredili bomo, kar bo ministrstvo naročilo"
Ob rušenju kulturnega spomenika se je takratni lastnik podjetnik Jože Anderlič ob dogovoru s kulturnim ministrstvom zavezal, da bo v novem Kolizeju, ki zdaj nosi ime Schellensburg, zgradil koncertno-operno dvorano. Skozi leta se je projekt večkrat spremenil, v zadnjih popravkih pa je iz načrtov izpadla tudi dvorana. Za to mora zeleno luč prižgati kulturno ministrstvo.
"Na kulturno ministrstvo so dali vlogo in zdaj čakamo na odgovor. Nam je vseeno. Naredili bomo, kar bo ministrstvo naročilo," o dvorani, ki bo imela okrog 100 sedežev, odgovarja Sodin. V prvotnih načrtih je Anderlič napovedoval dvorano na veliko več kot 20 tisoč kvadratnih metrih.
Cene od pet do osem tisoč evrov
Sodin pričakuje, da bodo v juniju sklenili že prve prodaje od skupno 125 stanovanj, kolikor jih bo v palači in vili Schellenburg. Cena kvadratnega metra se bo pri stanovanjih gibala od pet do osem tisoč evrov brez DDV, ves projekt pa je ocenjen na okrog 90 milijonov evrov. Večina stanovanj bo večja od sto kvadratnih metrov, pod objektom pa je načrtovana garažna hiša.
Projekt na gradbišču, ki že več let kazi podobo prestolnice, naj bi bil po besedah Sodina končan konec leta 2022, kupci pa bi se v stanovanja lahko vselili poleti 2023.
Prvotni Kolizej so zgradili leta 1847 po načrtih arhitekta in lastnika Josepha Benedikta Withalma. Podjetni Withalm je takratnim mestnim oblastem ponudil, da na lastne stroške zgradijo objekt s sobami za 1.500 vojakov, kar so mestni veljaki pograbili z obema rokama in vlagatelju celo podarili zemljišče ob Gosposvetski cesti, je poročal Dnevnik.
Več si lahko preberete tukaj.