Izberi dejavnost

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
TSMEDIA dejavnosti
SKD dejavnosti

Izberi pravni status

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
Seznam pravnih statusov
  • Bizi.si
  • Novice
  • Državni proračun v desetih mesecih z 2,43-milijardnim primanjkljajem
Novice

Državni proračun v desetih mesecih z 2,43-milijardnim primanjkljajem

Državni proračun je v prvih devetih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 2,43 milijarde evrov, potem ko je proračun v enakem obdobju lani beležil presežek v višini 288,2 milijona evrov. Prihodki so se znižali za 9,5 odstotka na 7,52 milijarde evrov, odhodki v višini 9,95 milijarde evrov pa so bili višji za 24,1 odstotka. Slovenski BDP pa se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad.

Državni proračun v desetih mesecih z 2,43-milijardnim primanjkljajem

Kot so ob objavi najnovejši podatkov javnofinančnih gibanj zapisali na ministrstvu za finance, desetmesečni proračunski primanjkljaj odraža manjšo gospodarsko aktivnost v preteklih mesecih in ukrepanje države za blaženje posledic epidemije koronavirusa. Padec prihodkov je medtem pripisati predvsem hitremu izpadu davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov za zamejitev koronavirusa, ministrstvo pa ob tem poudarja, da se nadaljuje postopno umirjanje zniževanja prihodkov na mesečni ravni, piše STA.

 

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov nižji kot v primerljivem obdobju lani

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v desetih mesecih znašali 6,28 milijarde evrov in so bili za 12,1 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani. Dohodnina je bila pri 888,6 milijona evrov za 14,6 odstotka nižja, upad pa je pripisati predvsem vladnim protikoronskim ukrepom. Dohodnina je nižja tudi zaradi višje povprečnine občinam.

Davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 25,9 odstotka in je znašal 631 milijonov evrov, davek na dodano vrednost (DDV) pa je bil nižji za 8,5 odstotka in je v državni proračun prinesel 2,93 milijarde evrov. Na ministrstvu poudarjajo, da sta rast in dinamika DDV odvisni predvsem od gibanja in rasti zasebne in državne potrošnje, dodajajo pa še, da so letos nekatere družbe zaprosile tudi za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so v prvih desetih mesecih znašali 1,13 milijarde evrov in so bili za 12,3 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, je nižja realizacija povezana predvsem z bistveno nižjo potrošnjo pogonskih goriv v času omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, poleg tega so trošarine na pogonska goriva glede na lani nižje, nekateri davčni zavezanci pa so izkoristili možnost za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova trošarin na energente, poroča STA.

Pri odhodkih najbolj narasla sredstva za zaposlene

Pri odhodkih, ki so bili glede na enako lansko obdobje za skoraj četrtino višji, so medtem najbolj narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se zvišale za 7,4 odstotka na 1,2 milijarde evrov. Zvišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah v javnem sektorju, na podlagi katerega so se septembra lani povečali nekateri dodatki za posebne pogoje dela, z novembrom lani pa so se zvišale vrednosti delovnih mest za drugi plačilni razred. Deloma se v tem obdobju občutijo tudi izplačila za dodatek za rizične razmere zaradi epidemije.

V okviru tekočih transferjev so bile subvencije v prvih desetih mesecih letos skupaj višje za 272,9 odstotka in so znašale 1,2 milijarde evrov. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom je bilo namenjenih 1,16 milijarde evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,6 milijarde evrov oz. 35,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Drugi tekoči domači transferji so bili v desetih mesecih višji za 24,6 odstotka in so znašali 678,9 milijona evrov. Transferji javnim zavodom so znašali dobri dve milijardi evrov oz. 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 692,6 milijona evrov in so bili za 1,9 odstotka nižji od primerljivega lanskega obdobja. Padec teh izdatkov je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.

Državni proračun je za izplačila investicijskih odhodkov in transferjev namenil 496,6 milijona evrov oziroma 13,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vplačila v proračun EU so v desetih mesecih znašala 415,7 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani nižja za 11,1 odstotka. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so bila vplačila v proračun EU lani višja zato, ker je bilo januarja lani izvedeno plačilo dopolnitve proračuna EU za leto 2018. Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih desetih mesecih zabeležila približno 15,28 milijarde evrov prihodkov in 17,65 milijarde evrov odhodkov.

Slovenski BDP v tretjem četrtletju s padcem

Slovenski BDP pa se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni zrasel za 12,4 odstotka, v medletni primerjavi pa upadel za 2,9 odstotka. V prvih devetih mesecih je BDP medletno upadel za šest odstotkov.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za pet odstotkov, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 odstotka, bruto investicije pa za skoraj petino oziroma za 19,6 odstotka. Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oziroma njihovo zmanjšanje, so navedli statistiki. Izvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zmanjšal za 9,5 odstotka. Od tega se je izvoz blaga zmanjšal za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka, piše STA.

Uvoz se je zmanjšal za 13,1 odstotka

Pri tem je uvoz blaga zdrsnil za 11,2 odstotka, uvoz storitev pa za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj. Kot so pojasnili v uradu, se je v tretjem četrtletju v okviru končnega trošenja zmanjšalo le končno trošenje gospodinjstev, in sicer za 0,9 odstotka. "To zmanjšanje je bilo manj izrazito kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta," so zapisali, v prvem je bilo zmanjšanje 6,3-odstotno, v drugem četrtletju pa 17,4-odstotno.

Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je v tretjem četrtletju zmanjšala za šest odstotkov. K znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo. Izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 odstotka.

Končno trošenje države se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,4 odstotka. V prvem četrtletju letos se je povečalo za 4,1 odstotka, v drugem pa upadlo za 1,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 1,8 odstotka. Na to je vplivalo zmanjšanje investiranja v stroje in opremo, tako v transportno opremo kot v druge stroje in opremo, medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo za 2,7 odstotka, poroča STA.

Analitiki ocenjujejo, da padec ob koncu leta ne bo tako hud

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju znašala 1.034.564 oseb. To je za 19.237 oseb ali 1,8 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Najbolj izrazito je zaposlenost upadla v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih oziroma v zaposlovalnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih.

Bruto domači proizvod (BDP) je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim upadel za 2,4 odstotka, v drugem za 13 odstotkov. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni v prvem četrtletju upadel za 4,7 odstotka in v drugem za 9,8 odstotka, v letni primerjavi pa v prvem za 3,5 odstotka in v drugem za 12,9 odstotka.

Konec prvega in začetek drugega trimesečja je gospodarstvo hromila prva ustavitev javnega življenja zaradi novega koronavirusa. V poletnem trimesečju, med julijem in septembrom, je bila večina gospodarske dejavnosti odprta. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer se je država novembra vnovič znašla v delnem zaprtju javnega življenja. Analitiki ocenjujejo, da padec ob koncu leta ne bo tako hud kot v drugem trimesečju. Prve celoletne ocene statistični urad sicer objavi konec februarja.

Slovenija novembra tako na letni kot mesečni ravni z deflacijo

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra tako v letni kot mesečni primerjavi znižale. Letna deflacija je bila 0,9-odstotna, nanjo pa so najbolj vplivali cenejši naftni derivati. V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,8 odstotka, najbolj so se glede na oktober pocenila oblačila in obutev.

Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 21,4 odstotka, cene tekočih goriv pa za 18,8 odstotka. K deflaciji na letni ravni so 0,5 odstotne točke prispevala še cenejša oblačila in obutev – oblačila so bila cenejša za 5,6 odstotka, obutev pa za 7,5 odstotka. V mesečni primerjavi so medtem oblačila in obutev imela največji vpliv na novembrsko deflacijo, s 3,7-odstotnim padcem cen so prispevala 0,3 odstotne točke. Dodatne 0,2 odstotne točke je k deflaciji prispevala 1,4-odstotna pocenitev hrane, še navaja STA.

Več si lahko preberete tukaj.

Sledite nam tudi na Facebooku, Twitterju in Instagramu.


< Na seznam
© Vse pravice pridržane 1997-2021 TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o