GZS

Novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je postal Tibor Šimonka iz Slovenske industrije jekla (SIJ). Prizadeval si bo, da bo GZS globalna, zelena in sodobna.

Tibor Šimonka je v predstavitvi članom skupščine GZS dejal, da želi na temelju 170-letne tradicije zbornice in večstoletne tradicije jeklarstva, znanja, izkušenj ter vpetosti v slovenski in mednarodni gospodarski prostor graditi gospodarsko zbornico prihodnosti.

Skupna prizadevanja bodo še naprej temeljila na programu Slovenija 5.0 ter razvojnem partnerstvu. Kot ključne usmeritve je med drugim navedel zeleni prehod, podporo digitalizaciji, inovativnosti, raziskavam in razvoju, pomoč članom pri črpanju finančnih sredstev, internacionalizacijo ter karierni razvoj zaposlenih.

Med kratkoročnimi prioritetami je izpostavil naslednji paket interventne zakonodaje in pomoči gospodarstvu pri premagovanju gospodarskih posledic epidemije covid-19, ukrepe za ponovni zagon gospodarstva po epidemiji, investicijsko platformo (črpanje EU sredstev), vlaganja v RR ter debirokratizacijo. Za razvojno kapice ocenjuje, da ni vprašanje, ali jo potrebujemo, temveč, kdaj bo uvedena.

Več si lahko preberete tukaj.

Aleša Cantaruttija so za novega generalnega direktorja imenovali na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Cantarutti v svojem predstavitvenem nastopu spregovoril o svoji viziji nadaljnjega razvoja GZS. Kot ključno usmeritev je navedel program Slovenija 5.0. Izrazil je prepričanje, da lahko z razvojnim partnerstvom dosežemo strateške cilje slovenskega gospodarstva, kot je 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Poudaril je nujnost zelenega prehoda, kjer vidi GZS kot povezovalca, spodbujevalca te smeri, s številnimi priložnosti.

Opozoril na pomen digitalizacije

Tudi pri digitalizaciji razume GZS kot usmerjevalca, ki bo pripomogel k temu, da se bo tudi širša družba zavedala pomena digitalizacije. V svoji predstavitvi je opozoril na tudi pametno specializacijo, novo industrijsko strategijo ter pomen naložbe v raziskave in razvoj. Slovenijo v tem trenutku po besedah Cantaruttija rešuje robustno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Verjame, da je mogoče z novimi pristopi izvoz še nadgraditi, tudi pri tem vidi veliko priložnosti za GZS.

Med ključnimi aktivnostmi v naslednjem obdobju je navedel neposredne tesne stike s člani, podjetji, ki GZS oblikujejo, tesno sodelovanje s ključnimi ustanovami v Sloveniji (kot so ministrstva, agencije, univerze, zbornice, združenja), pomoč pri črpanju evropskih sredstev, Karierno platformo, analitično središče in promocijo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki je vodil sejo, je ob tem povedal, da pozna Cantaruttija že vrsto let, in pohvalil preteklo dobro sodelovanje. Zahvalil se mu je, da je izziv generalnega direktorja GZS sprejel. Cantarutti je bil za generalnega direktorja GZS s štiriletnim mandatom imenovan z dnem 1. aprila 2021. Po razrešitvi Sonje Šmuc bo do prihoda Cantaruttija funkcijo generalnega direktorja od 1. do 31. marca opravljal Mitja Gorenšček.

Vrednost vseh ukrepih v protikoronskih paketih znaša osem milijard evrov

Člane upravnega odbora je na današnji seji preko video posnetka nagovoril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Povedal je, da vrednost vseh ukrepov v dosedanjih osmih protikoronskih zakonih znaša osem milijard evrov, pri čemer je bila polovica sredstev že porabljenih. Če bo sledil deveti paket, bodo na ministrstvu predlagali popravke nekaterih ukrepov, o predlogih pa se bodo predhodno razpravljali z zbornicami.

Kot so še zapisali na GZS, gospodarsko ministrstvo izvaja aktivnosti za zagon in okrevanje gospodarstva, vezano zlasti na sredstva nove finančne perspektive. Skupna vrednost vseh razvojnih spodbud, ki jih bo ministrstvo letos namenilo gospodarstvu, bo znašala 659 milijonov evrov. Izvesti nameravajo 42 javnih razpisov, od tega 25 novih. Ti ukrepi bodo po ministrovih besedah vodili do boljšega poslovanja in poslovnih pogojev.

Več si lahko preberete tukaj.

Simič je pojasnil, da je cilj predlaganih ukrepov poenostavitev postopkov, pri tem pa ohraniti nadzor in zanesljivost procesov. S tem bi državljanom in poslovnim subjektom prihranili ogromno časa in stroškov, hkrati pa bi se povečali proračunski prihodki, so sporočili z GZS.

Kopja se bodo po mnenju Simiča najbolj lomila pri znižanju zgornje meje dohodkov za uveljavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Socialno kapico zagovarja in jo predlaga na meji 6000 evrov bruto plače, izpostavil je še predlog uvedbe novega šestega dohodninskega razreda z 10-odstotno davčno stopnjo za dohodke oz. davčno osnovo nad enim milijonom evrov, piše STA.

Gorjup: Aktivno sodelovali tudi predstavniki GZS

Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je ob tem spomnil, da so v strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga je vlada ustanovila konec maja, aktivno sodelovali tudi predstavniki GZS, zbornica pa je pripravila vrsto konkretnih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen.

Upravni odbor je danes obravnaval tudi program Slovenija 5.0 in Nov gospodarski zagon, dve iniciativi GZS, katerih cilj je podpreti sodelovanje pri prihodnjem razvoju Slovenije v gospodarsko uspešno ter na znanju in visoki dodani vrednosti slonečo družbo, piše STA.

Programa sta, kot je dejal Gorjup, usmerjena v čas po koronski krizi in naj bi vodila v višjo dodano vrednost in večji izvoz. "S tema dokumentoma jasno kažemo, da se zavedamo izzivov, ki jih prinaša epidemija covida-19, znamo pa tudi pogledati naprej oziroma imeti strateški pogled na naše cilje," je dodal.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pa je dodala, da je cilj hitrejši razvoj gospodarstva, s poudarkom na trajnosti in prispevku k širšim družbenim vrednotam. Ključno za okrevanje je po njenem mnenju krepitev povpraševanja na izvoznih in na domačem trgu, piše STA.

Izpostavila je še aktivnosti v zvezi s pripravo predloga petega protikoronskega paketa, ki je v usklajevanju med socialnimi partnerji. Poudarila je, da GZS podpira podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do konca decembra ter predlaga podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021.

Za subvencioniranje testiranja na koronavirus v gospodarskih subjektih

Zavzema se tudi za subvencioniranje testiranja na koronavirus v primerih suma na večje število okužb v gospodarskih subjektih, poenostavitev dela na domu ter ukrepe za ohranitev in spodbujanje razvoja v podjetjih.

Več si lahko preberete tukaj.