GEOPLIN d.o.o. Ljubljana

Geoplin je diverzificiral nabavne vire, za letos je pri evropskih partnerjih zakupil zadostne količine plina, tako da slovenski odjemalci od pogodbe o dobavi plina z Gazpromom, tudi če bi se dobave še zmanjšale ali celo ustavile, niso odvisni, so v današnjem sporočilu zapisali v Geoplinu.

"Upoštevaje izvedene aktivnosti družbe na področju diverzifikacije nabavnih virov ter izvedene nadomestne zakupe zemeljskega plina pri zahodnih partnerjih tudi morebitna popolna prekinitev dobav s strani Gazproma, ob delujočem evropskem plinskem trgu, ne bo vplivala na oskrbo slovenskih odjemalcev," so navedli.

Plin iz Alžirije v Slovenijo z novim letom

Za prihodnje leto je delna dobava plina že dogovorjena z evropskimi partnerji, del potrebnih količin pa je zagotovljen s pogodbo z družbo Sonatrach iz Alžirije, po kateri bo zemeljski plin v Slovenijo začel pritekati 1. januarja 2023.

Družbeniki, med katerimi je največji Petrol s 74,34-odstotnim deležem, država pa ima 25,01-odstotni delež, so se na skupščini seznanili tudi s finančnimi učinki omejenih dobav plina. "Težave z upravljanjem ruske pogodbe izvirajo iz nenapovedanih redukcij dobav, ki so se začele 14. junija 2022 in trajajo vse do danes. Višine dnevnih redukcij so nepredvidljive, kar onemogoča normalno in učinkovito upravljanje pogodbe na način, da družbi Geoplin ob tem ne bi nastajala znatna škoda," so zapisali.

Dodali so, da na podlagi izkušenj z nezanesljivostjo dobav v preteklosti in ob visoki volatilnosti cen plina obstaja realno tveganje, da bi se lahko negativno poslovanje iz naslova te pogodbe nadaljevalo tudi v prihodnje.

"Omenjene dolgoročne pogodbe ni več mogoče učinkovito obvladovati in upravljati, pogodba pa negativno vpliva na poslovanje Geoplina," pravijo.

Dokapitalizacija Geoplina najbrž ne bo potrebna

Skupščina je zato podala soglasje k izvedbi pravnih poslov in dejanj za zaščito interesov družbe. Geoplin je Gazprom pozval k odpravi kršitev pogodbe ter k povračilu celotne škode, ki je zaradi kršitev nastala, so navedli.

Vodstvo Geoplina bo tudi v prihodnje izvajalo vse aktivnosti za zagotavljanje nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev zemeljskega plina, so še sporočili.

Petrol je septembra vlado opozoril na likvidnostna in poslovna tveganja Geoplina. Vlada je v začetku oktobra Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj podrobno prouči razmere v tej družbi in vladi predlaga aktivnosti za zagotovitev zanesljivosti dobave zemeljskega plina, vključno z dokapitalizacijo. Ta bi lahko po takratnih ocenah infrastrukturnega ministra presegala 200 milijonov evrov.

Več si lahko preberete tukaj.

Ministra se v Alžirijo odpravljata na podpis memoranduma o nadaljnjem energetskem sodelovanju med državama, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Fajonova se bo v okviru obiska srečala tudi z alžirskim zunanjim ministrom Ramtanom Lamamro in predsednikom republike Abdelmadžidom Tebunejem.

V slovenski delegaciji bo tudi glavni direktor Geoplina Matija Bitenc, ki bo ob tej priložnosti podpisal triletno pogodbo z družbo Sonatrach o dobavi zemeljskega plina v Slovenijo. "Podpis pogodbe o dobavi zemeljskega plina je za Slovenijo izrednega pomena, saj nam v manj gotovih časih zagotavlja dodatno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom za prihodnjih nekaj let," je poudaril Kumer.

Iz Alžirije bo pritekla tretjina trenutne slovenske porabe plina

Tako kot Kumer tudi v Geoplinu poudarjajo, da gre za strateško pomembno dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije. Dobave iz Alžirije naj bi ob odmiku EU od Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino pomembno prispevale k nadaljnji diverzifikaciji nabavnih poti zemeljskega plina in povečanju zanesljivosti dobave. Geoplin je med letoma 1992 in 2012 že kupoval Sonatrachov plin, nato pa je pogodbo prekinil, ker je bil ruski plin cenejši.

Po dosedanjih informacijah pogodba za prihodnja tri leta predvideva nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske letne porabe. Po načrtih bo alžirski plin v Slovenijo potoval po plinovodu prek Tunizije in Italije, v Slovenijo pa pritekel v Vrtojbi.

Več si lahko preberete tukaj.

V letu 2021 se je v Sloveniji s trgovino na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi (G46.710 po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD) ukvarjalo 199 podjetij, razkrivajo podatki iz poslovnega asistenta Bizi.

Največ prometa v lanskem letu izmed vseh podjetij s to glavno dejavnostjo je ustvarilo podjetje Geoplin, ki je svoje prihodke od leta 2020 skoraj podvojilo. Večinski lastnik družbe Geoplin je Petrol (74,34 odstotka), sledijo pa Republika Slovenija (25,00 odstotka) in trije manjšinski lastniki, ki imajo skupaj malenkost več kot pol odstotka.

Geoplin: več prometa in dobička kot (najmanj) naslednjih deset skupaj

Družba Geoplin se lahko pohvali z izjemnim obsegom prometa: tako lani kot letos je njen prihodek presegel seštevek prihodkov (najmanj) naslednjih desetih družb, uvrščenih na tem seznamu, pri čemer se je ta razlika vrednosti še močno okrepila.

Tudi pri čistem dobičku se lahko Geoplin pohvali s podobnim naskokom: medtem ko so leta 2020 v Geoplinu ustvarili 11.679.766 evrov čistega dobička, je naslednjih deset na lestvici ustvarilo ("samo") 8.185.272 evrov čistega dobička. V lanskem letu pa so se pri Geoplinu še bolj oddaljili od zasledovalcev: njihovih 17.518.658 evrov čistega dobička v letu 2021 je skoraj dvakratnik seštevka dobičkov naslednjih desetih na lestvici − ta namreč znaša 10.765.177 evrov.

V družbi Geoplin se lahko pohvalijo tudi z največjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki znaša 632.391 evrov. Povprečna bruto mesečna plača njihovih 41 zaposlenih je lani znašala 4.663,52 evra, še razkrivajo podatki iz poslovnega asistenta Bizi.

Valiant: z biodizlom in izrabljenim jedilnim oljem do najvišjih povprečnih plač v panogi

Na drugo mesto po prihodkih in na četrto mesto po čistem dobičku pa se je uvrstila družba Valiant, ki je v lasti treh fizičnih oseb in trguje predvsem z biodizlom, rastlinskimi olji, izrabljenim jedilnim oljem ter izdelki iz surovega olja. Lani so ustvarili 168.467.127 evrov prihodkov iz poslovanja (v letu 2020 133.246.556 evrov) in 1.016.186 evrov čistega dobička (v letu 2020 968.587 evrov).

Družba Valiant je v primerjavi z družbo Geoplin ustvarila bistveno nižjo dodano vrednost na zaposlenega (289.806 evrov), a je za njenih osem zaposlenih povprečna mesečna bruto plača znašala občutno višjih 6.329,81 evra.

Shell Adria: po dobičku s predlanskega tretjega na letošnje drugo mesto

Le malenkost nižja, natančneje 6.307,13 evra, je znašala povprečna plača v družbi Shell Adria, ki po podatkih poslovnega asistenta Bizi šteje 17 zaposlenih. Dodana vrednost na vsakega zaposlenega je v letu 2021 sicer znašala 489.673 evrov.

Podjetje, ki je v stoodstotni lasti matične družbe Shell, je v letu 2021 ustvarilo 132.144.355 evrov prihodkov (predlani 103.985.124 evrov), kar ga (obe leti) uvršča na udobno tretje mesto z veliko prednostjo pred četrtouvrščeno družbo MI oskrba iz Postojne. Z lanskim čistim dobičkom, ki je dosegel 4.675.023 evrov, se je družba Shell Adria povzpela na drugo mesto s predlanskega tretjega mesta, ko je zabeležila 1.839.816 evrov čistega dobička.

Butan plin: največ zaposlenih v panogi

Z drugega predlanskega mesta po čistem dobičku v panogi pa se je lani stopničko nižje umestila družba Butan plin. Čeprav so se jim prihodki lanskega leta v primerjavi s predlanskimi povečali za približno dobro desetino, dovolj za šesto mesto v panogi po lanskih prihodkih, se jim je čisti dobiček občutno zmanjšal, kar je redek pojav v tej dobičkonosni panogi, kjer imajo z redkimi izjemami vse družbe zeleni ščit, simbol najboljše bonitetne ocene. Ta družba ima tudi največ zaposlenih v panogi − 112.

Prvim devetim na lestvici so se lani prihodki glede na leto pred tem povečali, nekaterim tudi za polovico, desetouvrščeni Branal iz Postojne (enolastniška družba z omejeno odgovornostjo) pa je imel lani malo manj prihodkov kot leta 2021.

Trije veliki naftni trgovci ne manjkajo

Na tej lestvici se morda zdi, da manjkajo Petrol, OMV Slovenija in MOL Slovenija, a imajo ti trije za svojo glavno dejavnost vpisano trgovino na drobno z lastnimi motornimi gorivi (G47.301 po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD), zato se po zgoraj opisanem izbranem merilu ne uvrščajo na tokratni seznam. Zagotovo pa bo zanimivo pogledati zbirno lestvico, kjer se pojavljajo vsi trgovci z gorivi, ne glede na to, ali so kot svojo glavno dejavnost navedli veleprodajo ali maloprodajo.

Več si lahko preberete tukaj.

Na današnji novinarski konferenci po seji vlade sta sprejete odločitve predstavila minister za finance Klemen Boštjančič in minister za infrastrukutro Bojan Kumer. 

Vlada SDH naložila pregled razmer v Geoplinu in možnosti dokapitalizacije

Na likvidnostna in poslovna tveganja Geoplina je opozoril večinski, 74,34-odstotni lastnik te družbe Petrol. Zato je vlada Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) poudarila strateški interes države, ki je lastnica 25,01-odstotnega deleža družbe, pri zagotavljanju stabilne dobave zemeljskega plina in holding pozvala k izvedbi vseh potrebnih upravljalskih aktivnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Boštjančič

Po njegovih besedah vlada nima želje nacionalizirati družbe. "Dobili smo poziv s strani večinskega delničarja, torej družbe Petrola, ki je opozorila na vrsto težav. Družba Petrol meni, da Geoplin nujno potrebuje dokapitalizacijo. V tem kontekstu so pozvali vlado, konkretno SDH, ki je upravljalec premoženja, da preuči razmere in se izjasni ali je SDH, za kar seveda potrebuje soglasje vlade, pripravljen dokapitalizirati. Petrol je v dopisu pojasnil, da oni nimajo sredstev, da ni možno pričakovati dokapitalizaicje z njihove strani," je povedal finančni minister. 

SDH trenutno zelo natančno preučuje nastale razmere, tudi različne opcije eventuelne dokapitalizacije. "Odločitve glede tega še ni, ni pa nobena skrivnost, da je družba Geoplin strateškega pomena za Slovenijo in zagotavlja okvirno 70 odstotkov dobav s plinom. V tem okviru bo vlada in posredno SDH moral odreagirati," je dodal Boštjančič. V okviru analize po njegovih besedah pregledujejo dogovore z dobavitelji, med drugim z alžirskim dobaviteljem, tako glede dobave kot glede tega, za kaj se bo plin porabil.

Višina dokapitalizacije še ni znana, je še stvar izračunov, bo pa predvidoma presegala 200 milijonov evrov, je povedal minister. Odločitev naj bi bila znana v naslednjih tednih.

Bo pogodba z Alžirci podpisana že v tem mesecu? 

Ob tem je minister za infrastrukturo Kumer zagotovil, da stabilnost z zemljskim plinom ni ogrožena: "Vse te aktivnosti so potrebne za to, da pripravimo vse potrebno, da bomo imeli zanesljivost na najvišjem nivoju, da si razpršimo dobavne poti zemeljskega plina in pravočasno pripravimo ukrepe."

Pregled stanja v Geoplinu po njegovih besedah ne vpliva na tempo sklepanja dogovora z alžirskim dobaviteljem plina. "Smo že v fazi zunanjepolitičnih aktivnosti ... V teh dneh se dogovarjamo za obisk (v Alžiriji)," je še dejal Kumer in dodal, da bi lahko do podpisa prišlo še ta mesec.

Več si lahko preberete tukaj.

Predsednik vlade Robert Golob je v torek napovedal, da je zaradi zagotavljanja stabilne oskrbe z energijo mogoča nacionalizacija katerega od energetskih podjetij. Kot se je kasneje izkazalo, je pri tem mislil na veletrgovca s plinom Geoplin, ki je v 74-odstotni lasti delno državnega Petrola, 25 odstotkov družbe pa je v neposredni lasti države. Dan prej so na skupščini podjetja z vrha odpoklicali dozdajšnjo predsednico uprave Vanjo Lombar, namesto nje pa imenovali dozdajšnjega prokurista v Geoplinu Aleša Zupančiča.

Po informacijah portala Necenzurirano, ki ima dobre povezave z vlado, je vstop države v Geoplin v polnem teku. Tako naj bi država oktobra vanj vplačala okoli sto milijonov evrov dodatnega kapitala, s čimer bi postala večinska lastnica Geoplina. Vlada je sicer v rebalansu proračuna za dokapitalizacijo energetskega sektorja rezervirala 750 milijonov evrov, Geoplinu pa dala na voljo do 400 milijonov evrov državnih poroštev za nakupe plina zunaj EU.

Tretjino plina bi prejeli iz Alžirije

Z večinskim lastništvom države v Geoplinu bi tako padla še zadnja ovira pred podpisom pogodbe z alžirsko energetsko družbo Sonatrach, s katero je Lombarjeva vodila pogovore o dobavi zemeljskega plina iz Alžirije. Zaradi redukcij dobav plina iz Rusije, ki jim ga je do zdaj zagotavljal ruski Gazprom, mora Geoplin namreč nadomestiti izpadle količine. Po informacijah Necenzurirano je v poslu ostalo odprto le še vprašanje zavarovanja, ki ga bo zdaj zagotovila država.

Geoplin se je znašel v težavah, ker je vnaprej zakupljene količine plina od Gazproma po cenah dogovorjenih pred krizo, že prodal drugim trgovcem. Zdaj ga mora kupovati bistveno dražje in prodajati po predkriznih cenah, s tem pa ustvarja velike izgube.

Več si lahko preberete tukaj.

Več si lahko preberete tukaj.