Izberi dejavnost

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
TSMEDIA dejavnosti
SKD dejavnosti

Izberi pravni status

Z vnosom "?", nekje v polju, se vam bodo prikazali le trenutno izbrani elementi.
Odstrani izbrano
Seznam pravnih statusov
  • Bizi.si
  • Novice
  • S.p.-jem 70 odstotkov minimalne plače in odpis prispevkov, upokojencem dodatek
Novice

S.p.-jem 70 odstotkov minimalne plače in odpis prispevkov, upokojencem dodatek

Vlada je predstavila prvi obsežnejši zakonski sveženj za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu v času epidemije novega koronavirusa. Temeljni namen "megazakona" je, da zamrzne obstoječe stanje v Sloveniji na način, da bo država normalno funkcionirala po tem, ko se bo epidemija končala. Omenjeni sveženj vladnih ukrepov je težak okoli dve milijardi evrov, namenjen pa je vsem sferam gospodarstva in prebivalstva.

S.p.-jem 70 odstotkov minimalne plače in odpis prispevkov, upokojencem dodatek

Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci izpostavil ukrepe za ohranjanje delovnih mest oziroma sofinanciranje nadomestil plač delavcev na čakanju in njihovih prispevkov: "V tem času bo prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju, v obe javni blagajni, torej zdravstveno in pokojninsko, prevzela država oziroma proračun, pravice zavarovancev pa se ohranijo."

Dodal je, da bo ZZZS kril vse bolniške odsotnosti, dela bolniške pa v času epidemije ne bo kril delodajalec. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do konca maja. Če se razmere do takrat ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je povedal predsednik vlade.

 

 

Upokojencem s pokojninami do 700 evrov solidarnostni dodatek

Novi vladni predlogi se nanašajo tudi na nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije. Po odločitvi predstojnikov bo zanje na voljo od deset- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo. Upokojencem s pokojninami do 700 evrov bodo po besedah Janše namenili poseben solidarnostni dodatek, ki bo izplačan 15. aprila. Znašal bo od 130 do 300 evrov, določen pa bo glede na višino pokojnine.

Prejemniki pokojnin v višini do 500 evrov bodo po poročanju STA prejeli 300 evrov dodatka, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 500, a ne več kot 600 evrov, bodo upravičeni do dodatka v višini 230 evrov, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 600, a ne več kot 700 evrov, pa do dodatka v višini 130 evrov. Dodatek bo tako dobilo več kot 292 tisoč ljudi, sredstva v ta namen pa so predvidena v višini 66,6 milijona evrov. Zveza društev upokojencev in sindikat upokojencev sta zadovoljna z ukrepom.

 

Prizadetim samozaposlenim 70 odstotkov minimalne plače in odpis prispevkov

Glede samozaposlenih je Janša povedal, da bodo do izredne pomoči upravičeni vsi, ki bodo prek elektronske aplikacije razglasili prizadetost zaradi krize. "Samozaposleni, ki zaradi krize epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače."

"Prizadetim samozaposlenim se v tem obdobju odpiše prispevke. V tem obdobju jim prispevke nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo," je pojasnil Janša. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po koncu leta, do odmere dohodnine za leto 2020 pa se odloži plačilo akontacije dohodnine, je še razložil predsednik vlade.

 

Vzpostavitev garancijske sheme za zagotavljanje likvidnosti podjetij

Z namenom reševanja likvidnosti se po besedah Janše vzpostavlja garancijska shema, ki bo omogočila odkup terjatev do slovenskih podjetij, država pa bo prek poroštev in dokapitalizacij zagotovila dovolj sredstev za izvedbo tega, je povedal Janša: "Zamrzne se plačilo akontacije davkov od dohodka pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike."

Med drugim vlada načrtuje tudi zamrznitev uveljavljanja pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se bodo skrajšali na osem dni. Ob tem se del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada po besedah Janše nemudoma nameni za pomoč podjetjem ter institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem pri izdelavi cepiv, zdravil in zaščitne opreme.

V svežnju ukrepov je predvideno tudi znižanje sejnin in drugih denarnih nadomestil nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni lasti države za 30 odstotkov. Za 30 odstotkov se za čas trajanja epidemije znižajo tudi vse plače funkcionarjev na državni ravni, je povedal Janša.

Ponovil je tudi priporočilo delodajalcem in gospodarstvu, da tiste, ki so na delu izpostavljeni tveganju in nevarnosti, dodatno nagradi: "Da se vzpostavi model na podlagi obstoječe zakonodaje in zakonskih rešitev, ki bodo vsebovane v tem paketu. Veljale bodo predvsem za javni sektor, to priporočamo tudi za zasebni sektor." Pri tem je podjetjem po njegovih besedah pripravljena pomagati tudi država.

 

"Napovedi so relativno optimistične, do takrat pa je treba zdržati v potrebni kondiciji"

Osnutek interventnega "megazakona" bo vlada po napovedih Janše obravnavala v petek: "Temeljni namen je ta, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji na ta način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske in znanstveno-raziskovalne potenciale za to, da bo lahko, kolikor je le mogoče, vse normalno funkcioniralo po tem, ko se bo epidemija končala."

"Veliki napori se po svetu vlagajo v razvoj cepiv, ki vsaj blažijo posledice okužbe. Napovedi so relativno optimistične, do takrat pa je treba zdržati v potrebni kondiciji za to, da bomo kot družba od takrat naprej lahko normalno funkcionirali," je pojasnil premier. "Predstavljajte si, da je cela Slovenija na vesoljski ladji, na dolgem potovanju, in da potniki se na takšni vesoljski ladji za določen čas zamrznejo, da lahko po tem, ko nekje pristanejo, normalno funkcionirajo," je še poudaril Janša.

 

Lahovnik: Ukrepi v višini okoli dveh milijard evrov

Vodja posebne posvetovalne skupine Matej Lahovnik je poudaril, da jih je pri oblikovanju ukrepov vodilo načelo, da morajo biti ti hitri in preprosti. "Vprašanje ciljanosti je bilo v zraku, ampak dejstvo je, da lahko v tem trenutku ciljamo, kolikor je to sploh mogoče. Nekdo, ki je v težavah, lahko zaradi plačilne nediscipline povzroči težave nekomu, ki še ni v težavah," je povedal Lahovnik ter dodal, da so ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu vredni okoli dve milijardi evrov.

Kot je poudaril, gre verjetno za največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države. Prvi sklop ukrepov se nanaša na ohranitev delovnih mest, da vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju v tem obdobju v obe blagajni plača proračun, torej država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. "Takšen ukrep takoj razbremeni podjetja," je dejal Lahovnik. Država ob tem sofinancira tudi 20 odstotkov neto nadomestila zaposlenim. "Za vse, ki imajo na čakanju več kot 30 odstotkov delavcev, država pokrije celotno, stoodstotno nadomestilo," je poudaril vodja posebne posvetovalne skupine.

Prav tako delodajalci ne plačujejo nadomestila za bolniške odsotnosti v času epidemije, krije jih ZZZS. Status tistih, ki zaradi varstva otrok ali višje sile ne delajo, se izenači s statusom delavcev na čakanju. "Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost. Ko veljavnost tega ukrepa preneha, se njegove pravice odmeri po veljavni zakonodaji," je še pojasnil Lahovnik.

 

Počivalšek: Prizadetih samozaposlenih okoli sto tisoč

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je med drugim povedal, da nihče ne more predvideti obsega krize, ki jo bo epidemija novega koronavirusa povzročila državljanom in gospodarstvu. "V prvi vrsti delamo vse, da zajezimo širitev in obvarujemo človeška življenja ter da hkrati preprečimo posledice, ki bi jih epidemija imela na gospodarstvo, socialne sisteme in javno življenje."

"Vse zaposlene in podjetja vidimo, na nikogar nismo in ne bomo pozabili. Skoraj milijardi evrov pomoči, ki smo jo že namenili, smo dodali nov paket ukrepov, v katerem smo zajeli vse oblike zaposlenih," je poudaril Počivalšek in med drugim izpostavil, da je zaradi epidemije koronavirusa prizadetih tudi okoli sto tisoč samozaposlenih.

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je ob tem poudarila, da je kmetijski resor zaradi nemotene preskrbe s hrano v tem trenutku zelo pomemben. "Spremljamo vse morebitne motnje oziroma tveganja, ki bi se zdaj ali v prihodnje lahko zgodila na trgu s kmetijskimi in živilskimi izdelki," je zagotovila Pivčeva.

Kot je med drugim izpostavila, nosilcem in članom kmetijskih gospodarstev zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni covid-19 v interventnem zakonu dodeljujejo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače, prispevki pa se jim odpišejo in se štejejo za plačane. Kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani, se lahko zaradi epidemije zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obravnavajo se kot po zakonu za elementarno nesrečo.

 

Šircelj: Banke lahko računajo na državna poroštva

Finančni minister Andrej Šircelj je ob tem dejal, da so finančni ukrepi izdelani tako, da tako gospodarsko življenje kot življenje ljudi ne bo zamrlo: "Verjamemo, da je najbolj učinkovit način, da spodbudimo življenje in gospodarstvo, ta, da bodo ljudje deležni finančnih spodbud in da bodo podjetja deležna finančnih spodbud. Finančne intervencije bodo osredotočene na sto tisoče ljudi, na tisoče samostojnih podjetnikov, kmetov, vseh tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost in so v tej krizi najbolj prizadeti."

"Finančni viri obstajajo, so realni in so zanesljivi. Izhajajo iz evropskih skladov, ECB, pa tudi iz domačih skladov. Država bo dala poroštva tudi za to, da bodo poslovne banke spodbujene za razumevanje gospodarstva in ljudi ter jim pri tem pomagale. Pomagale pri odplačilih posojil in pri kreditih. Za to bodo banke delno ali v celoti dobile poroštvo," je še pojasnil finančni minister.

 

Anketa GZS pokazala resne težave velike večine podjetij

Resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade in pretrganih dobaviteljskih verig ima 93 odstotkov gospodarskih subjektov, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Za preprečitev gospodarske in socialne krize je potreben sveženj v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, ocenjuje zbornica. 

40 odstotkov podjetij ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov.

Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za od tri do šest mesecev, 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.

 

Vladi poslali predlog ukrepov

GZS je vladi poslala tudi predloge ukrepov za pomoč gospodarstvu v času krize. Na področju zagotavljanja finančne stabilnosti in likvidnosti med drugim predlaga odpis plačila prispevkov in davkov za marec in april (v višini 50 odstotkov podjetjem, ki so jim poslovni prihodki upadli za več kot 10 odstotkov, in v višini 100 odstotkov podjetjem, ki so jim upadli poslovni prihodki za več kot 30 odstotkov) ter moratorij za 12 mesecev na plačilo prispevkov in davkov za maj ob hkratni možnosti petodstotnega popusta za takojšnje plačilo.

Predlaga tudi dokapitalizacijo SID banke v višini ene milijarde evrov za kreditno intervencijo podjetjem v letu 2020 in poroštveno shemo za vse terjatve malih in srednje velikih podjetij.

Na področju trga dela GZS predlaga začasen prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ šest mesecev. Te osebe bi dobile 80 odstotkov svoje plače (a ne manj, kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti), delodajalec pa bi se zavezal, da bo najmanj dve tretjini tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najkasneje v šestih mesecih.

Predlagajo tudi uvedbo čakanja na delo doma za največ štiri mesece - zaposleni bi dobivali 80 odstotkov neto plače, od česar bi delodajalec kril 20 odstotkov, država pa 80 odstotkov, zaposleni pa bi se med čakanjem moral na poziv delodajalca vrniti na delo za do 16 ur na teden.

 

Več si lahko preberete tukaj.


< Na seznam
© Vse pravice pridržane 1997-2020 TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o