Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 izrazito upadla, razpoložljivi dohodek je ohranil pozitivno rast. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila med izbranimi državami najvišja. Trošenje gospodinjstev je med to krizo bistveno drugačno, kot je bilo v začetku prejšnje krize v 2008/09.
Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2020 močno zmanjšala potrošnjo in privarčevala rekorden delež razpoložljivega dohodka
Pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za omejitev njenih socialno-ekonomskih posledic so v letu 2020 vplivali na različna življenjska področja gospodinjstev. Med drugim so se krepko spremenile njihove potrošniške navade. Dvig stopnje bruto varčevanja in padec potrošnje gospodinjstev v letu 2020 močno izstopata.
Potrošnja gospodinjstev se je v letih 2014–2019 povečevala, v letu 2020 pa so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo glede na leto 2019 nominalno znižali za 10,3 % (ali za 2,6 mrd. EUR). To je bilo največje znižanje doslej in prvo po letu 2013. Ključni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev širjenja virusa, saj so gospodinjstva nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev, ki so jih prvotno nameravala opraviti v tem obdobju, morala zaradi zaprtja preložiti. Trošenje so zmanjševala tudi zaradi negotovega razvoja razmer na trgu dela (zlasti v prvem valu) in nadaljnjega širjenja okužb.
Gospodinjstva so hkrati z izrednim upadom potrošnje močno povečala varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 25,1-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,6 %), in za 11,7 odstotne točke višja kot v letu 2019. Povečanje stopnje varčevanja v celotnem letu 2020 je bilo največje povečanje doslej.
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 ohranil pozitivno rast
Potrošnja in varčevanje gospodinjstev sta v veliki meri odvisna od njihovega razpoložljivega dohodka. V letu 2020 se je njegova rast nadaljevala; v primerjavi z 2019 se je nominalno povečal za 3,8 % ali 1,1 mrd. EUR. K temu so prispevali zlasti obsežni javnofinančni transferji v okviru vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije.
Najpomembnejša komponenta bruto razpoložljivega dohodka so sredstva za zaposlene (dohodki od dela). Od njihove rasti ali padca je v precejšnji meri odvisno gibanje razpoložljivega dohodka. Ta vpliv je dobro viden v letu 2019, ko so sredstva za zaposlene prispevala glavnino k rasti razpoložljivega dohodka. V 2020 je bil prispevek sredstev za zaposlene manjši, a še vedno pozitiven.
Podobno so v 2020 k rasti bruto razpoložljivega dohodka pozitivno prispevale vse preostale komponente (le vpliv bruto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka je bil nevtralen). V največji meri so pozitivno vplivali neto socialni transferji, neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji ter sredstva za zaposlene.
Neto socialni transferji so bili v letu 2020 tudi v večini evropskih držav – enako kot v Sloveniji – najpomembnejša komponenta, ki je pozitivno prispevala k rasti bruto razpoložljivega dohodka.
Vir: SURS