Poslanci so v prvem branju potrdili predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin. Predlog, ki ga je v državni zbor ob podpori sindikata vložila Levica, je podprlo 65 poslancev, proti jih je glasovalo 12. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je še pred glasovanjem opozorila, da mora predlog po tem, ko bo prestal prvo parlamentarno stopničko, obvezno obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS).
Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da so poslanci večinoma naklonjeni predlogu Levice za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi po koncu epidemije novega koronavirusa, češ da imajo tudi zaposleni v trgovinski panogi pravico do nedeljskega počitka. Kot izjeme bi lahko bile, po poročanju STA, v nedeljo sicer še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in so na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.
S pomisleki le v DeSUS, SMC in SNS
Proti predlogu zakonu je glasovalo vseh osem poslancev SMC, poslanca Ivan Hršak in Branko Simonovič iz vrst DeSUS ter poslanci Zmago Jelinčič Plemeniti in Jani Ivanuša iz vrst SNS. Po besedah Janje Sluga (SMC) bi bilo v nadaljevanju obravnave predloga zakona smiselno razmisliti vsaj o razširitvi izjem, ki jim bo še naprej dovoljeno odprtje ob nedeljah.
Vlada je sicer ta teden sporočila, da predlog Levice zaradi posledic epidemije na gospodarstvo, vključno s trgovinsko dejavnostjo, trenutno ni primeren za obravnavo v državnem zboru, poleg tega bi ga morali obravnavati na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Da sprejetje takšnega zakona brez predhodne obravnave na seji ESS ni primerno, meni tudi predsednik vlade Janez Janša, ki sicer zaprtje trgovin ob nedeljah podpira.
Janša je svoje stališče ponovil tudi v današnjem pogovoru za Radio Ognjišče. Poudaril je, da sicer ne gre za zavezo iz koalicijske pogodbe. "Tu imamo koalicijske stranke različna stališča. Naše je, da se trgovine zaprejo, in mislim, da bomo takšno rešitev v državnem zboru tudi sprejeli. Države v Evropi, ki imajo trgovine ob nedeljah zaprte, delujejo povsem normalno in so v glavnem bogatejše od Slovenije," je dejal predsednik vlade.
Lahova: Predlog mora nujno v obravnavo na ESS
Predsednica TZS Mariča Lah je pred glasovanjem spomnila, da so argumente, zakaj zakona ne podpirajo, politiki jasno predstavili. Opozorili so na posledično zmanjšanje prihodkov v panogi za okoli deset odstotkov, na izgubo med 12 tisoč in 13 tisoč delovnih mest ter tudi na nevarnost odliva dela kupne moči v sosednje države, kjer so trgovine ob nedeljah odprte. Poleg tega na TZS menijo tudi, da bi se morali vsi deležniki "v tem trenutku z vsemi idejami usmeriti v oživljanje gospodarstva, ne pa v njegovo ubijanje".
Na vprašanje, ali so se v primeru današnje potrditve zakonskega predloga Levice v prvi obravnavi v državnem zboru pripravljeni v nadaljevanju glede vsebine usklajevati v okviru socialnega dialoga, je odgovorila, da je "absolutno ne samo mogoče, temveč obvezno, da gre tak predlog zakona v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet".
Spomnila je tudi, da so v zbornici večkrat poudarjali, da izvajajo aktiven dialog s sindikati, to pa nameravajo početi še naprej ne glede na odločitev politike. "Do nekega soglasja moramo priti," je dodala. Ob tem je opozorila, da v zahtevah, ki so jih pred nekaj več kot mesecem dni dobili od Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS), vprašanja nedeljskega delovnega časa trgovin ni bilo in da se je to vprašanje v javnosti pojavilo naknadno.
Naknadno so iz TZS sporočili, da so zaskrbljeni nad rezultati glasovanja v državnem zboru, kjer je zakonski predlog prejel 65 glasov podpore. Skrbi jih predvsem dejstvo, da se pomembne odločitve očitno sprejemajo v politični razpravi s pomanjkanjem socialnega dialoga deležnikov. Kljub temu odločitev poslancev sprejemajo, zato je TZS generalnega sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladija Rožiča že pozvala k socialnem dialogu kot edini poti k razumni rešitvi. V vodstvu zbornice verjamejo, da si bodo tudi ostali socialni partnerji v skladu z utečeno in uveljavljeno prakso prizadevali za socialni dialog, poroča STA.
Plebiscitarna podpora zaprtju trgovin med zaposlenimi
Iz SDTS so danes sporočili, da vprašanje obratovalnega časa trgovin, dela ob nedeljah in dela prostih dni že leta razburja slovensko javnost, a se spremembe kljub rezultatom referenduma iz leta 2003 nikoli niso spremenile. V luči aktualnih razprav na to temo je sindikat zbral poglede ključnih akterjev, delavk in delavcev v trgovinah. V sodelovanju s Centrom za družbene raziskave (CEDRA) je maja izvedel spletno anketo o mnenju delavk in delavcev v maloprodaji, ki razkriva, da kar 98 odstotkov vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah, so zapisali v sindikatu.
Presenetilo jih je, da se odgovor delavk in delavcev na vprašanje glede podpore prostim nedeljam ni skoraj nič spremenil tudi ob opozorilu, da v tem primeru ne bodo več prejemali nedeljskega dodatka. Na vprašanje, ali podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah, čeprav to pomeni manjši mesečni zaslužek, je 95 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, še navajajo v sindikatu.
Na TZS so v odzivu na omenjeno anketo zapisali, da je izjava, da 98 odstotkov vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah, zavajajoča, saj je metoda opravljanja ankete, gre za tako imenovano metodo snežne kepe, nereprezentativna, kar da vodi v njeno pristranskost. Zbornica takšno komuniciranje, katerega namen je po njenem mnenju zavajanje javnosti, zavrača.
Za nedeljsko delo 30 evrov dodatka
Na novinarski konferenci, ki so jo organizirali danes, je Rožič tudi povedal, da so povprečne plače v maloprodaji izjemno nizke, saj po podatkih statističnega urada dosegajo le 78 odstotkov povprečne plače na nacionalni ravni. V nespecializirani maloprodaji, kamor spadajo trgovine za nakup vsakdanjih potrebščin in ki predstavlja družbeno infrastrukturo (kot je pokazala epidemija covid-19), pa je ta odstotek še nižji, saj so plače skoraj 30 odstotkov nižje od narodnega povprečja. Pri tem je treba upoštevati, da so v ta povprečja vštete tudi plače boljše plačanih delovnih mest skupnih služb in menedžmenta, ki povprečje potiskajo navzgor, navajajo v sindikatu.
"Skoraj enoglasna odločitev delavk in delavcev v maloprodaji, da se raje odpovedo nedeljskemu zaslužku kot prostemu dnevu, nakazuje na izredne delovne obremenitve, ki med drugim vplivajo tudi na njihovo zdravje," dodajajo. Dodatek znaša 6,05 evra na uro, tako da za pet ur nedeljskega dela zaposleni dobijo nekaj nad 30 evrov. O napovedih TZS, da bi to lahko pomenilo izgubo delovnih mest, pa je Rožič dejal, da gre za zavajanje in da so te navedbe absurdne.
Več si lahko preberete tukaj.