Trenutna inflacijska gibanja terjajo odločen odziv denarne, dohodkovne in javnofinančne politike, je po srečanju s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in pri tem spomnil na danes objavljene podatke o junijski 10,4-odstotni letni inflaciji. Razmere v bančnem sistemu so po njegovih besedah dobre.
Razlogi za trenutno visoko inflacijo - letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU, je bila s 10,8 odstotka junija še višja - izhajajo po Vasletovih besedah pretežno iz dveh zgodovinsko zelo redkih dogodkov, pandemije covid-19 in njenih še vedno prisotnih posledic ter ruskega napada na Ukrajino.
Ker so bistveni razlogi povezani z enkratnimi dogodki, je smiselno inflacijo po guvernerjevi oceni nasloviti z javnofinančno, dohodkovno in denarno politiko. Pri denarni politiki kot eden od članov sveta Evropske centralne banke (ECB) smiselno vidi nadaljevanje začrtane poti normalizacije, tako prek zaključevanja neto nakupov vrednostnih papirjev kot prek postopnega dviga obrestnih mer.
Inflacija v ZDA kaže znamenja umirjanja
Ključna mera inflacije, ki jo centralna banka Federal Reserve najbolj upošteva pri svoji denarni politiki - inflacija, vezana na potrošniško porabo brez cen energije in hrane -, je maja v ZDA na mesečni ravni znašala 0,3 odstotka, na letni pa 4,7 odstotka. To je počasnejša rast kot aprila, je sporočilo ministrstvo za trgovino.
Tako imenovani osnovni indeks porabe za osebno porabo (PCE) je tako na mesečni ravni napredoval za 0,3 odstotka že četrti mesec zapored, analitiki Wall Streeta pa so tokrat pričakovali 0,4-odstotno rast.
Na letni ravni pa se je rast upočasnila s 4,9 odstotka v aprilu na 4,7 odstotka v maju. Marca je bila letna osnovna inflacija 5,2-odstotna. Indeks PCE za razliko od indeksa potrošniških cen upošteva tudi to, kako potrošniki spreminjajo svoje navade v odgovor na naraščanje cen. Indeks cen na ravni potrošnikov je maja na letni ravni znašal 8,6 odstotka, kar je največ od leta 1981.
Načrti ECB
Svet ECB je v začetku tega meseca sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, njegov obseg bo odvisen od razvoja dogodkov, bo pa ta obrestna mera septembra prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja.
Če bodo razmere ostale zaostrene, se bo zviševanje ključnih obrestnih mer ECB nadaljevalo tudi v mesecih zatem, tako letos kot prihodnje leto, je danes povedal Vasle.
Guverner je spomnil, da so leto 2021 v začetku leta zaznamovale še epidemične razmere, drugo polovico leta pa dvig cen. Na začetku so ga povezovali s popuščanjem epidemije, odpiranjem gospodarskih dejavnosti, predvsem zagona storitev, ter s težavami v dobavnih verigah zaradi neenakomernih epidemičnih razmer po svetu.
Črni scenarij
Potem ko je vse kazalo, da bo letos gospodarska rast močnejša in se bodo komponente BDP vrnile na predkrizne ravni, je sledila vnovična zaostritev zaradi ruske agresije na Ukrajino. To je spremenilo obete za gospodarsko rast in predvsem inflacijo.
Banka Slovenije je nedavno za letos zaradi močnega prenosa okrepljene aktivnosti ob koncu leta 2021 napovedala še vedno visoko 5,8-odstotno rast, a naj bi se ta že v drugi polovici leta umirjala in letos zdrsnila na 2,4 odstotka. V primeru uresničitve najbolj črnega scenarija bi prihodnje leto lahko sledila recesija.
Inflacija naj bi medtem letos po harmoniziranem indeksu življenjskih potrebščin v povprečju dosegla devet odstotkov, prihodnje leto pa ostala pri še vedno visokih 4,5 odstotka. Še bistveno višja bi bila ob črnem scenariju.
Več si lahko preberete tukaj.