Nemške banke so začele zavračati denar varčevalcev

Banke, tudi slovenske, ne vedo, kam bi z denarjem. Ob omejenem načinu življenja, ki ga je vsilila epidemija in vse, kar je povezano z njo, se je tistim, ki v lanskem letu zaradi zapiranja in izpadov gospodarstva niso ostali brez prihodkov, začel nabirati denar, ki ga ne morejo porabiti tako in toliko, kot smo ga bili vajeni iz obdobja pred pandemijo.

Že sedem let negativnih obresti

Denar je tako za banke postal strošek. Že od junija 2014 Evropska centralna banka vztraja na negativnih obrestih, kar pomeni, da banke pravzaprav plačujejo za to, da hranijo denar. To jim seveda ne ustreza, zato vsaj del teh stroškov prenašajo naprej na svoje uporabnike – tudi v Sloveniji.

Od predlanskega septembra je negativna obrestna mera Evropske centralne banke okrog pol odstotka in prav nobenih obetov ni, da bi v neki dogledni prihodnosti preskočila na pozitivno stran.

Ležarinam so se izogibali (tudi z višanjem nadomestil)

Banke so se sprva upirale ležarinam za posameznike – tudi tako, da so mnoge to nadomeščale z večanjem drugih bančnih stroškov, a so zdaj ležarine vendarle postale resničnost za vse.

Tako po podatkih tamkajšnjih potrošniških združenj ležarine posameznikom zaračunava že najmanj 260 nemških bank, pri čemer so mejni zneski zelo različni – že od prvega evra pa do pol milijona evrov. Marca lani, torej tik pred začetkom pandemije v Evropi, je bila ta številka bistveno nižja – 57. Ležarine se tam večinoma gibljejo med štirimi in šestimi desetinkami odstotka letno.

Tudi v Sloveniji od aprila ležarine za posameznike

Niti pravnim osebam ležarine v slovenskih bankah niso več tuje, z aprilom pa ju bosta največji dve slovenski banki začeli zaračunavati tudi posameznikom, katerih skupno stanje presega 250 tisoč evrov (že prej sklenjenih depozitov sprva ne bodo upoštevali pri tem znesku).

Zelo malo je sicer takšnih posameznikov v Sloveniji, ki bi jih to lahko prizadelo, a ko se premakne prvi kamenček, plaz ni več daleč.

Tako se lahko kar hitro zgodi, da bodo ležarine prišle tudi v območje financ večjega kroga ljudi pri nas. Ni malo bank po Evropi, ki ležarine svojim uporabnikom zaračunavajo že za bistveno nižje zneske na računih.

Nenazadnje tudi tiste banke, ki o ležarinah še ne razmišljajo, se praviloma niso odpovedale tej ideji – večina jih je svoje stališče zapakirala v "aktivno spremljamo razmere na trgu".

Banke bi rade več posojale (a obrestne mere ostajajo krepko pozitivne)

Tudi zato ne preseneča, da banke močno oglašujejo posojila, saj s tem zmanjšajo sredstva na svojih računih in ta denar obračajo. Pravzaprav ga kar lepo obračajo, saj so obresti na posojila velikosti več odstotkov, temu pa je treba prišteti še pripadajoče stroške posojil, ki strošek za posojilojemalca še nezanemarljivo povečajo.

Zanimanje za posojila očitno ne dohaja večanja denarnih zalog bank. Nižje obrestne mere za posojila bi gotovo pomagale pri plasmanu denarja, a bi več denarja v obtoku udarilo drugam, denimo pri še hitrejšem večanju cen nepremičnin.

Nemci so v evropskem merilu nadpovprečno varčni

Nekatere nemške banke so tako prenehale sprejemati nove depozite, nekatere pa so celo razvile spletna orodja, s katerimi uporabnikom pomagajo pri prenosu svojega denarja drugam.

V zahodnoevropskem merilu je Nemčija nadpovprečno na udaru zaradi negativnih obresti, kajti v tej državi so tradicionalno naklonjeni varčevanju. Po podatkih Evropske centralne banke je okrog 30 odstotkov vrednosti depozitov gospodinjstev v evroconi iz Nemčije, čeprav je delež nemških prebivalcev v prebivalstvu držav evrocone samo dobrih 24 odstotkov.

Rekordne količine denarja na bankah

Pandemija je ta trend v Nemčiji še okrepila ne le zaradi že omenjenih omejenih možnosti porabe denarja ob zaporah gospodarstva in družbe, temveč tudi zaradi programov pomoči Evropske centralne banke.

Več si lahko preberete tukaj.