Katero ogrevanje je trenutno najcenejše?

"Če zadevo zelo poenostavimo, nas pri vprašanju, katero ogrevanje se nam najbolj izplača, pravzaprav zanimata le dve stvari: koliko znašajo stroški ogrevanja in kolikšna je začetna naložba vgradnje ogrevalnega sistema. Višja naložba se izplača samo v primeru prihranka energije na daljši rok," so uvodoma zapisali avtorji raziskave na Primerjam.si, ki je vodilni slovenski portal za povezovanje iskalcev in ponudnikov storitev za dom in posel.

Poudarili so, da je pri izračunu stroškov ogrevanja treba upoštevati cene energentov ter izkoristek ogrevalnega sistema. Za lažjo primerjavo so zato cene spravili na skupni imenovalec, da lahko govorimo o ceni koristne energije.

Izračun za povprečno enostanovanjsko hišo

Za primer so vzeli povprečno slovensko enodružinsko stanovanjsko hišo z ogrevalno površino 140 kvadratnih metrov, ki ima izolirano podstrešje, dvoslojna PVC-okna in osemcentimetrsko termoizolacijsko fasado. Predpostavili so, da znaša letna poraba energije 20 tisoč kWh.

Pri izračunih stroškov ogrevanja za takšno hišo na letni ravni so jim pomagali svetovalci mreže ENSVET in strokovnjaki za ogrevalne sisteme na Primerjam.si.

Avtorji primerjave opozarjajo, da so podatki okvirni, ker se lahko višina začetne naložbe od projekta do projekta precej razlikuje. Poleg tega pri izračunu na deset let ni upoštevano dejstvo, da ogrevalni sistemi s časom izgubljajo svojo učinkovitost, zato se letni stroški postopoma dvigujejo.

Še vedno najcenejše je ogrevanje na drva

Primerjava kaže, da je še vedno najcenejše ogrevanje na drva, a ta niso primerna za vse domove. Z njimi je največ dela in potrebujejo prostor za skladiščenje. Kljub temu da gre za obnovljiv vir energije, obremenjujejo okolje z emisijami in trdimi delci.

• Prednosti: cena, dostopnost, obnovljiv vir energije, lahko jih pripravimo sami, subvencija Eko sklada
• Slabosti: z ogrevanjem na drva je veliko dela, zamudno, potreben je prostor za shranjevanje drv, obremenilno za okolje
• Mesečni strošek drv (pet najhladnejših mesecev): 140 evrov
• Letni strošek drv: 700 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (naložba + letni strošek energenta): 10.500 evrov

Toplotna črpalka: višja naložba, ki se na dolgi rok povrne

Najbolj ekonomično in ekološko je ogrevanje s toplotno črpalko. Življenjska doba toplotne črpalke je 25 let, peči na drva, plin ali olje pa 15. Za večino domov je najprimernejša toplotna črpalka zrak-voda. Izvedba voda-voda in zemlja-voda sta zahtevnejši, ker je treba narediti vrtino ali izkop za zemeljske kolektorje, zato je tudi naložba višja. So pa tovrstne toplotne črpalke učinkovitejše in porabijo precej manj električne energije.

• Prednosti: ekonomičnost, okolju prijazen obnovljiv vir energije, preprosto za uporabo, ni treba skladiščiti energenta, omogočajo hlajenje poleti, subvencija Eko sklada
• Slabosti: visoka začetna naložba, slabši učinek in glasnost pri nizkih zimskih temperaturah
• Mesečni strošek elektrike (pavšalni obračun električne energije): 88 evrov
• Letni strošek elektrike: 1.040 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (naložba + letni strošek energenta): 16.900 evrov

Peleti: avtomatsko ogrevanje, zahtevno skladiščenje

Zaradi učinkovitega izgorevanja so izpušni plini od peletov čistejši v primerjavi z drvmi. Proces je popolnoma avtomatiziran in ga lahko nadzorujete na daljavo. Je pa skladiščenje peletov relativno zahtevno, saj morajo biti ves čas popolnoma na suhem.

• Prednosti: avtomatizirano ogrevanje, recikliran vir ogrevanja, nadzor nad dovajanjem kuriva, subvencija Eko sklada
• Slabosti: potrebujete velik prostor za skladiščenje, peleti so občutljivi na vlago, odvisnost od dobaviteljev
• Mesečni strošek peletov (pet najhladnejših mesecev): 480 evrov
• Letni strošek peletov: 2.400 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (naložba + letni strošek energenta): 27.500 evrov

Ogrevanje na plin: najčistejše fosilno gorivo

Cene za zemeljski plin so se po strmi rasti v zadnjem času umirile oziroma celo padajo. Tega pa ne moremo trditi za utekočinjen naftni plin (UNP), ki je daleč najdražji energent. Namestite ga zgolj, če nimate druge alternative.

• Prednosti: relativno čist vir energije, dober izkoristek
• Slabosti: drag energent, odvisnost od uvoza in geopolitičnih razmer, ni subvencije
• Mesečni strošek zemeljskega plina (pet najhladnejših mesecev): 420 evrov
• Letni strošek zemeljskega plina: 2.100 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (naložba + letni strošek energenta): 24 tisoč evrov

Več si lahko preberete tukaj.