Italija je bila v letu 2019 druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, saj je bilo 11,6 % celotne vrednosti blagovnega izvoza in 14,0 % celotne vrednosti blagovnega uvoza namenjeno tja ali prihajalo od tam. Pri trgovanju z Italijo je bil ustvarjen zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Italija je bila v letu 2019 druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, za Nemčijo. Slovenija je v letu 2019 v Italijo izvozila za 3,9 mrd. EUR blaga ali 11,6 % celotne vrednosti blagovnega izvoza in od tam uvozila za 4,8 mrd. EUR blaga ali 14,0 % celotne vrednosti blagovnega uvoza. Čeprav je Italija kot sosednja država že zgodovinsko pomembna trgovinska partnerica Slovenije, sta vrednosti izvoza in uvoza v zadnjih letih neprestano naraščali, medtem ko je ostal delež trgovanja z Italijo v skupni vrednosti blagovne menjave Slovenije približno enak. V zadnjih petih letih smo z Italijo največ trgovali v juliju in oktobru, najmanj pa v avgustu in decembru.
Tudi v letu 2019, kot že vrsto let zapored, je bil uvoz iz Italije višji kot izvoz tja, torej je bil pri trgovanju z našo zahodno sosedo ustvarjen zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ta je lani znašal 874,1 mio. EUR in je bil s tem višji kot leta 2018, a nižji kot v letih pred tem.
S katerimi proizvodi trgujemo z Italijo?
V letu 2019 je bila v izvozu iz Slovenije v Italijo najvišja vrednost proizvodov iz skupin stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu, pa tudi pri uvozu je bila vrednost najvišja pri teh dveh skupinah proizvodov, a v obratnem vrstnem redu. Pri obeh tokovih blagovne menjave so jim sledila mineralna goriva (predvsem nafta in naftni derivati).
Vedno, še posebej pa v trenutnih izrednih razmerah, je treba pri trgovanju Slovenije z Italijo izpostaviti tudi trgovanje z različnimi vrstami živil. V 2019 je predstavljal izvoz živil in živih živali v Italijo 19,4 % skupne vrednosti slovenskega izvoza te vrste proizvodov. Pri tem je bilo prav v Italijo namenjenih 53,5 % skupne vrednosti izvoza živih živali, 51,3 % skupne vrednosti izvoza žit in proizvodov iz žit ter 31,4 % skupne vrednosti izvoza mlečnih izdelkov in jajc.
Iz Italije smo v 2019 uvozili 16,1 % skupne vrednosti uvoza živil in živih živali. Med drugim tudi 25,4 % skupne vrednosti uvoza rib in ribjih izdelkov, 20,6 % skupne vrednosti uvoza sadja in zelenjave, 19,7 % skupne vrednosti uvoza kave, čaja, kakava in začimb ter 18,3 % skupne vrednosti uvoza mesa in mesnih izdelkov.
Od sadja in zelenjave smo iz Italije uvozili več kot 5.000 ton breskev in nektarin, skoraj 5.000 ton klementin, skoraj prav toliko grozdja, pa tudi lubenic. Sledil je uvoz paradižnika, ki ga je bilo več kot 4.000 ton, skoraj toliko smo uvozili tudi glavnate solate in več kot 3.000 ton druge solate.
Kdo trguje z Italijo?
Skupno je v 2018 v Italijo izvažalo 6.704 slovenskih podjetij, uvoznikov pa je bilo 18.813. V letu 2018 je v Italijo izvažalo in iz nje uvažalo največ slovenskih podjetij iz dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila, ta so tudi skupno uvozila najvišjo vrednost blaga, pri izvozu pa je bila najvišja vrednost izvoza pri podjetjih iz predelovalnih dejavnosti. Med izvozniki in uvozniki je bilo največ (skoraj 60 %) takih, ki so z Italijo trgovali v manjših vrednostih (do 10.000 EUR). Več kot za milijon EUR blaga je v 2018 v Italijo izvozilo 457 podjetij, uvozilo pa 597 podjetij.
Več kot 70 % izvoznikov in uvoznikov v 2018 je bilo mikro podjetij (do deset zaposlenih), vendar je vrednost njihovega trgovanja v skupni blagovni menjavi z Italijo predstavljala le okoli 20 %. Več kot 40 % vrednosti izvoza in več kot 30 % vrednosti uvoza so ustvarila velika podjetja (vsaj 250 zaposlenih), ki jih je bilo med izvozniki 149 in med uvozniki 239.
Največ so v Italijo v 2018 izvozila podjetja iz osrednjeslovenske in obalno-kraške statistične regije, največ so uvozila podjetja iz osrednjeslovenske in goriške statistične regije.