Novice

Gospodarski kazalniki v Sloveniji navzgor, inflacija se umirja

Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Razpoložljivi podatki za zadnje četrtletje nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev, medletna rast cen življenjskih potrebščin pa je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih, v Ekonomskem ogledalu ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Gospodarski kazalniki v Sloveniji navzgor, inflacija se umirja

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Po dveh mesecih medletnega upada sta bila septembra in oktobra medletno večja prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam in število prenočitev domačih turistov v Sloveniji.

Gospodarsko razpoloženje najboljše v zadnje pol leta

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom.

Inflacija novembra najnižja v zadnjih dveh letih

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih (4,9 odstotka). K znižanju za dve odstotni točki glede na oktober je, kot so spomnili na Umarju, največ prispeval manjši prispevek cen energentov, predvsem zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije.

Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja ter je bila novembra za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Razmeroma visoka ostaja rast cen storitev, čeprav se je novembra nekoliko znižala, po Umarjevi oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu.

Rast zaposlenosti se upočasnjuje

Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Kot so spomnili na uradu, je bil mesečni upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih novembra (za 0,8 odstotka) podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta.

Konec novembra je bilo brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 odstotka manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 odstotka nižje (v začetku leta za 18,4 odstotka).

Medletna rast števila delovno aktivnih (za 0,9 odstotka) se je septembra še upočasnila. Mesečno se število delovno aktivnih po desezoniranih podatkih počasi zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, v preostalih dejavnostih se še nekoliko povečuje oziroma se število ne spreminja.

Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6-odstoten, kar je za 0,9 odstotne točke več kot pred letom.

Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 odstotka). V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 odstotka. Rast v javnem sektorju je bila višja kot v zasebnem, kar je povezano z lanskim dogovorom s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.

Javnofinančni primanjkljaj višji za 462 milijonov evrov

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 milijona evrov v letošnjih desetih mesecih za 462 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 odstotka.

Rast odhodkov (v desetih mesecih medletno za 7,9 odstotka) je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah, so še zapisali na Umarju.

Več si lahko preberete tukaj.