Državni proračun je lani po prvih izračunih finančnega ministrstva zabeležil 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 10,5 odstotka več kot predlani. Odhodki so se zmanjšali za 3,8 odstotka na 13,7 milijarde evrov. Primanjkljaj se je tako oblikoval pri nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.
Lanski proračunski prihodki so dosegli 98,4 odstotka prihodkov, ki so jih načrtovali v rebalansu proračuna, odhodki pa so dosegli 94 odstotkov, načrtovanih z rebalansom.
"Nižji odhodki od načrtovanih in s tem tudi nižji doseženi primanjkljaj, ki je bil v rebalansu ocenjen na približno dve milijardi evrov, so predvsem posledica nižjih izdatkov, rezerviranih za ukrepe, povezane z epidemijo covid-19 in energetsko krizo, in nekaj nižjih izdatkov za investicije od načrtov," so navedli na ministrstvu.
Leta 2021 je proračunski primanjkljaj znašal nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov, so spomnili.
Lani so po predhodnih podatkih prilivi od davčnih prihodkov dosegli nekaj manj kot 10,4 milijarde evrov, kar je 12,3 odstotka več kot leto prej.
Prihodki od davka na dodano vrednost so lani znašali več kot 4,7 milijarde evrov in so bili za 11,7 odstotka višji kot leto prej. "Do te rasti je prišlo zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti in potrošnje v času epidemije covid-19 ter posledičnega učinka sprostitve zadržane potrošnje v lanskem letu, pa tudi inflacije," so pojasnili.
Prilivi od dohodnine so se lani zvišali za 4,3 odstotka na nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov. Povišanje v primerjavi z letom 2021 je posledica višje stopnje zaposlenosti, napredovanj in dogovora o plačah v javnem sektorju ter rasti plač v zasebnem sektorju.
Da rast prihodkov iz tega naslova ni višja, je po navedbah ministrstva posledica sprejetja dohodninske reforme, ki je začela veljati aprila lani. Uveljavitev dohodninske reforme bo imela posledično negativni vpliv na prihodke iz naslova dohodnine v letu 2023, saj bo zaradi višjih akontacij v začetku leta 2022 več vračil dohodnine pri letni odmeri.
Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so leta 2022 glede na leto 2021 narasli za 38,5 odstotka na dobrih 1,5 milijarde evrov in so najvišji v zgodovini. "Rast je odsev visokega poračuna za leto 2021 zaradi boljšega poslovanja podjetij v tem letu in posledično višjih lanskih mesečnih akontacij," so zapisali.
Prihodki od trošarin so lani znašali dobrih 1,4 milijarde evrov in so bili za 1,6 odstotka nižji kot leto prej. Upad trošarin od energentov je med drugim posledica nižjih trošarin na pogonska goriva, ki so se znižala na minimalno raven, določeno z direktivo EU. Pri pobranih trošarinah na tobak in alkohol so zabeležili rast.
Nedavčni prihodki so lani znašali 772 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka manj kot leto prej, iz EU pa je Slovenija prejela 957 milijonov evrov, kar je deset milijonov evrov več kot leto prej.
Manj denarja za socialne transferje
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom so lani namenili nekaj manj kot dve milijardi evrov oz. 22,4 odstotka manj kot leto prej. Padec je po navedbah ministrstva predvsem posledica nižjih transferov za zagotavljanje socialne varnosti, leta 2021 so bili višji zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, in nižjih transferov brezposelnim. Medtem so se družinski prejemki in starševska nadomestila na račun draginjskega dodatka za otroke zvišali.
Za investicije je državni proračun lani namenil skoraj 1,7 milijarde evrov, kar je 34,8 odstotka več kot leto prej in največ v zgodovini. "Največji delež teh izdatkov v višini 903 milijone evrov smo namenili nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Med investicijskimi transferji izstopajo sredstva za občine, ki smo jim namenili 262 milijonov evrov in so v večjem delu namenjena investicijam v osnovnem šolstvu in vrtcem," so navedli na finančnem ministrstvu.
Za stroške dela ožje državne uprave so lani namenili več kot 1,5 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka manj kot leto prej. To je v večji meri posledica nižjih dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah kot v času epidemije covid-19.
Za obresti je država lani plačala 655 milijonov evrov, kar je 72 milijonov evrov manj kot leto prej in je posledica rekordno nizkih obrestnih mer na kapitalskih trgih.
Subvencije so lani dosegle približno 642 milijonov evrov, kar je 21,2 odstotka manj kot leto prej, predvsem na račun nižjih izdatkov za ukrepe, povezane z epidemijo covid-19.
Več si lahko preberete tukaj.