Novice

Kaj je osebni stečaj in kaj za vas pomeni?

Ko se posameznik znajde v navidezno začaranem svetu izvršb in rubežev, tisto zadnjo rešilno bilko predstavlja začetek postopka osebnega stečaja. Uspešno zaključen postopek osebnega stečaja vas bo verjetno rešil dolgov iz preteklosti, kljub temu pa se je pred pričetkom postopka dobro informirati o prednostih in slabostih osebnega stečaja.

Kaj je osebni stečaj in kaj za vas pomeni?

Prednosti osebnega stečaja
•    namenjen je vsem fizičnim osebam (tudi s.p.-jem,
•    izvršbe (z izjemo preživnine zoper dolžnika se ustavijo,
•    dolgovi nastali do oklica o začetku osebnega stečaja se rešujejo znotraj enega postopka,
•    minimalni stroški, saj dolžniku po 33.členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP ni več potrebno plačati predujma stroškov, prav tako pa je oproščen plačila sodne takse,
•    odpust dolgov po končanem postopku (v večini primerov.

Slabosti osebnega stečaja
•    dolgovi se poplačajo iz dolžnikovega premoženja (premičnega in nepremičnega,
•    prejemki (razen tistih, ki so izvzeti po Zakonu o izvršbi in zavarovanju gredo v stečajno maso,
•    dolžnikova poslovna sposobnost je omejena (ne more najemati kreditov, sklepati pogodb, odpirati bančnih računov ipd.,
•    če ima dolžnik s.p., le-ta preneha,
•    postopek odpusta obveznosti traja od 2 do 5 let.

Odpust dolgov
Odpust dolgov je pomemben, če ne najpomembnejši vidik postopka osebnega stečaja, hkrati pa tudi predstavlja nasprotje izvršilnemu postopku. Z začetkom postopka osebnega stečaja se za dolžnika konča breme izvršb. V osebnem stečaju se po zaključku postopka neodplačan del dolgov odpusti, medtem ko se v izvršilnem postopku, neplačani dolg zaradi stroškov in obresti celo povečuje.
Odpust dolgov velja zgolj za dolgove nastale do oklica o začetku osebnega stečaja, dolžnik pa ga mora predlagati v samem postopku osebnega stečaja. V večini primerov se ga predlaga že takoj na začetku postopka.

Obveznosti se stečajnemu dolžniku ne odpustijo:
•    če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
•    če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
•    če so bile njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
•    če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Odpust obveznosti NE učinkuje za:
•    neplačane preživnine,
•    odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti,
•    odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
•    prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP:
1.    plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2.    odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3.    neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
4.    plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
5.    odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6.    davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke,
7.    nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
8.    denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
9.    v pogojni obsodbi določen pogoj vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
10.    globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
11.    odvzem premoženja nezakonitega izvora.