SDH, d.d.

Uredba bo, kot predvideva predlog, ki je objavljen med vladnimi gradivi, podrobneje uredila izvedbo pravnega nasledstva DUTB, in sicer bo to izvedeno kot poenostavljena pripojitev DUTB kot prevzete družbe k Slovenskemu državnemu holdingu kot prevzemni družbi po zakonu o gospodarskih družbah.

SDH bo s pripojitvijo DUTB pridobil celotno premoženje DUTB ter vse pravice in obveznosti DUTB.

Za izvedbo pripojitve se bosta po tej uredbi med drugim izvedla prilagojen skrbni pravni pregled in pregled drugih področij poslovanja DUTB, v obsegu, kot bo predhodno opredelil SDH.

SDH bo tudi izdelal organizacijsko-kadrovsko strukturo pripojitve DUTB. Ta bo do 15. novembra izdelala revidirano zaključno poročilo na 30. junija 2022, ki bo dan obračuna pripojitve. "Glede na to, da DUTB preneha obstajati 31. decembra 2022, mora DUTB pripraviti zaključno poročilo na datum, ki je lahko največ devet mesecev pred vložitvijo predloga za vpis pripojitve v register," navaja gradivo.

Od datuma obračuna pripojitve naprej se bodo dejanja DUTB štela za opravljena za račun SDH. Predlog uredbe predvideva, da lahko DUTB in SDH z ločenim dogovorom uredita način predhodnega potrjevanja določenih aktivnosti in poslov DUTB s strani SDH do izvedbe in vpisa pripojitve v sodni register.

O soglasju k pripojitvi bo odločala vlada kot skupščina DUTB in SDH. Pred tem se bo vlada predvidoma seznanila z letnimi poročili obeh družb za zadnja tri poslovna leta, z revidiranim zaključnim poročilom DUTB, s poročilom SDH za prvo polletje 2022 ter s poročili upravnega odbora DUTB in nadzornega sveta SDH o pregledu pripojitve. DUTB in SDH bosta morala to gradivo ministrstvu za finance predložiti do konca novembra, še predvideva uredba.

Več si lahko preberete tukaj.

Na današnji novinarski konferenci po seji vlade sta sprejete odločitve predstavila minister za finance Klemen Boštjančič in minister za infrastrukutro Bojan Kumer. 

Vlada SDH naložila pregled razmer v Geoplinu in možnosti dokapitalizacije

Na likvidnostna in poslovna tveganja Geoplina je opozoril večinski, 74,34-odstotni lastnik te družbe Petrol. Zato je vlada Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) poudarila strateški interes države, ki je lastnica 25,01-odstotnega deleža družbe, pri zagotavljanju stabilne dobave zemeljskega plina in holding pozvala k izvedbi vseh potrebnih upravljalskih aktivnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Boštjančič

Po njegovih besedah vlada nima želje nacionalizirati družbe. "Dobili smo poziv s strani večinskega delničarja, torej družbe Petrola, ki je opozorila na vrsto težav. Družba Petrol meni, da Geoplin nujno potrebuje dokapitalizacijo. V tem kontekstu so pozvali vlado, konkretno SDH, ki je upravljalec premoženja, da preuči razmere in se izjasni ali je SDH, za kar seveda potrebuje soglasje vlade, pripravljen dokapitalizirati. Petrol je v dopisu pojasnil, da oni nimajo sredstev, da ni možno pričakovati dokapitalizaicje z njihove strani," je povedal finančni minister. 

SDH trenutno zelo natančno preučuje nastale razmere, tudi različne opcije eventuelne dokapitalizacije. "Odločitve glede tega še ni, ni pa nobena skrivnost, da je družba Geoplin strateškega pomena za Slovenijo in zagotavlja okvirno 70 odstotkov dobav s plinom. V tem okviru bo vlada in posredno SDH moral odreagirati," je dodal Boštjančič. V okviru analize po njegovih besedah pregledujejo dogovore z dobavitelji, med drugim z alžirskim dobaviteljem, tako glede dobave kot glede tega, za kaj se bo plin porabil.

Višina dokapitalizacije še ni znana, je še stvar izračunov, bo pa predvidoma presegala 200 milijonov evrov, je povedal minister. Odločitev naj bi bila znana v naslednjih tednih.

Bo pogodba z Alžirci podpisana že v tem mesecu? 

Ob tem je minister za infrastrukturo Kumer zagotovil, da stabilnost z zemljskim plinom ni ogrožena: "Vse te aktivnosti so potrebne za to, da pripravimo vse potrebno, da bomo imeli zanesljivost na najvišjem nivoju, da si razpršimo dobavne poti zemeljskega plina in pravočasno pripravimo ukrepe."

Pregled stanja v Geoplinu po njegovih besedah ne vpliva na tempo sklepanja dogovora z alžirskim dobaviteljem plina. "Smo že v fazi zunanjepolitičnih aktivnosti ... V teh dneh se dogovarjamo za obisk (v Alžiriji)," je še dejal Kumer in dodal, da bi lahko do podpisa prišlo še ta mesec.

Več si lahko preberete tukaj.

"Okrožno sodišče je predlogu Slovenskega državnega holdinga (SDH) za zavarovanje svojih terjatev ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je Meti Ventures in Meti Ingenium prepovedalo kakršnokoli delitev dobička družbe Meta Ingenium za leto 2020 ter sklepanje drugih pravnih poslov, na podlagi katerih bi bila kupnina, ki jo je Meta Ingenium prejela na podlagi prodaje svojega deleža v Bia Separations, prenakazana na druge račune," so pojasnili v SDH.

Nadzorni svet SDH je v torek ugotovil, da je šlo v postopku prodaje na strani zasebnega večinskega solastnika družbe Meta Ingenium, družbe Meta Ventures, za pomembne nepravilnosti, ki se nanašajo na opustitev dolžnosti informiranja in seznanjanja SDH z drugimi bistvenimi okoliščinami, pomembnimi za postopek prodaje. "V zvezi s tem je SDH za zaščito interesov države še pred zaključkom izsledkov pregleda uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva," so zapisali.

Država je bila lastnica 49-odstotnega deleža v družbi Meta Ingenium, družba Meta Ventures pa 51-odstotna. Konec septembra 2020 ji je država prodala svoj delež, a nadzorni svet SDH je ugotovil, da družba ni zagotovila vseh informacij o naložbah Mete Ingenium in ni razkrila poštene vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, predvsem naložbe v Bia Separations.

Ajdovsko družbo Bia Separations je v začetku novembra 2020 prevzelo nemško podjetje Sartorius. Prevzem je bil vreden 360 milijonov evrov, od tega so Nemci 240 milijonov evrov plačali v gotovini, ostalo pa z delnicami družbe Sartorius Stedim Biotech. Nekateri slovenski mediji so bili pri tem kritični do države, da je izgubila delež omenjene kupnine, ki bi ji lahko pripadel, če ne bi prodala deleža v Meti Ingenium.

Odstopila člana uprave in nadzornik

Kot danes poročajo pri Dnevniku, bi moral SDH in s tem država ob prodaji Bie Separations glede na svoj delež in nastale stroške dobiti vsaj deset milijonov evrov, ker pa je delež v Meti Ingeniumu prodal dva meseca pred prevzemom Bie, je iztržil le 1,9 milijona evrov, po pogodbi pa je upravičen še do dela dodatne kupnine. Pri Financah pa so že pred časom izračunali, da bi bil iztržek lahko še višji, in ga ocenili na vsaj 18 milijonov evrov.

Nadzorni svet SDH je v postopku prodaje manjšinskega deleža države v družbi Meta Ingenium, ki je imela v lasti 10,8-odstotni delež Bia Separations, ugotovil določena odstopanja od standardov in postopkov SDH. Zato so člana uprave SDH Boštjan Koler in Boris Medica s koncem januarja, član nadzornega sveta Igor Kržan, ki je bil v času prodaje začasni predsednik uprave, pa v torek, sporazumno odstopili s položajev.

Več si lahko preberete tukaj.

Koler in Medica sporazumno odstopata kot člana uprave in zapuščata Slovenski državni holding (SDH) z 31. januarjem, začasni predsednik uprave v času prodaje tega deleža, sicer član nadzornega sveta Igor Kržan, pa je z mesta člana nadzornega sveta odstopil z današnjim dnem, so sporočili iz SDH, piše STA.

Nadzorni svet SDH bo z namenom zagotavljanja stabilnosti poslovanja SDH pristopil k pripravi predloga za sodno imenovanje sedanje svetovalke uprave Vanesse Grmek za članico uprave do popolnitve uprave, ki jo od 7. oktobra 2020 vodi Janez Žlak, so napovedali.

Nadzorni svet SDH je ugotovil, da so v družbi SDH potrebni še dodatni ukrepi, usmerjeni v zagotavljanje strokovnosti ter odpravljanja tveganj na področju razpolaganja s kapitalskimi naložbami. Upravo je seznanil, da pri vodenju postopka prodaje manjšinskega deleža države ni bila zagotovljena največja mogoča dolžna skrbnost za zagotovitev pravilnosti postopkov in največjega mogočega ekonomskega interesa za državo.

Na SDH poteka interni postopek ugotavljanja morebitnih napak

"Nadzorni svet ugotavlja, da bi pri vrednotenju SDH lahko izkazal višjo stopnjo skrbnosti in pridobil dodatne informacije o poslovanju Bia Separations, ki bi utemeljevale višjo pričakovano kupnino za delež države v postopku prodaje. V zvezi s tem na SDH poteka interni postopek ugotavljanja morebitnih napak v delu strokovnih služb ter priprava načrta prenove sistema politike razpolaganja in vrednotenja naložb," so zapisali.

Uprava SDH bo po preučitvi okoliščin primera sprejela ustrezne ukrepe, ki se nanašajo na odpravo pomanjkljivosti in odstopanj od ustaljenih standardov za izvedbo postopkov razpolaganja. Ti ukrepi bodo prispevali k boljšemu upravljanju tovrstnih tveganj in preprečevanju podobnih ravnanj v prihodnosti, še piše STA.

Več si lahko preberete tukaj.

SDH je sredi leta 2019 v imenu države od Nove KBM odkupil 20,9-odstotni delež v Termah Olimia. Ker so z nakupom država in državne družbe presegle prevzemni prag, bo moral SDH objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice, a čaka na odločitev AVK glede koncentracije.

Takrat bo znana tudi vrednost prevzema, po navedbah Dela naj bi ta skupaj znašala 8,2 milijona evrov. Država ima delež v Termah Olimia prek SDH in Kapitalske družbe, Slovenskih železnic in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Družba Terme Olimia upravlja turistično-zdraviliški kompleks v Podčetrtku in Terme Tuhelj na Hrvaškem.

Čaka se na odločitev, kaj bo s konsolidacijo državnega lastništva v Savi

Država načrtuje, skladno s strategijo razvoja turizma, konsolidirati lastništvo in upravljanje turističnih podjetij z državnim lastništvom. Pod Slovenski turistični holding (STH), kot naj bi se imenoval novi upravljalec, naj bi v sklopu treh hčerinskih družb – alpski, obalni in termalni turizem – združili družbe Sava Turizem, Terme Olimia, Istrabenz Turizem in Thermana (obe sta že na posebni namenski družbi, ki jo je ustanovila DUTB), Adria Ankaran in Hit Alpinea, turistično vejo novogoriškega Hita.

Potem ko je bilo storjenih že kar nekaj korakov v smeri vzpostavitve holdinga, se čaka na to, kaj bo s konsolidacijo državnega lastništva v družbi Sava, pod katero spada Sava Turizem. SDH se dogovarja za odkup deleža od sklada York, ki v Savi obvladuje 43-odstotni delež. SDH in Kapitalska družba sta njena 46-odstotna lastnika, vsi trije pa so upniki družbe, do katerih ima Sava še za okoli 60 milijonov dolga, ki ga mora poplačati do konca junija letos.

Za določitev cene in odkup deleža v Savi naj bi se po neuradnih informacijah Dela čakalo na rezultate leta 2020 in projekcije za letošnje leto. Cena naj bi bila tako nižja od spomladanske, ki je znašala dobrih 40 milijonov evrov. SDH bo moral za uresničitev oblikovanja državnega turističnega holdinga pridobiti soglasje AVK za prevzem Save in za holding. Neuradno bi lahko bile lastniške koncentracije države v turizmu problematične, zato menda ni izključeno, da bi SDH v projekt že prej vključil zasebne vlagatelje, poroča Delo.

Več si lahko preberete tukaj.

Slovenske železnice so strateškega partnerja začele iskati že pred tremi leti. Sprva se je za vstop v SŽ-Tovorni promet zanimalo več družb, zavezujočo ponudbo pa so nazadnje oddali le Čehi. Hčerinska družba Slovenskih železnic in EP Holding nameravata skupaj ustanoviti novo družbo, na katero bodo Slovenske železnice prenesle premoženje SŽ-Tovorni promet. Lastniško razmerje bo 51 odstotkov proti 49 odstotkom v prid Slovencev, navaja STA.

Želijo postati največji v jugovzhodni Evropi

Novemu strateškemu partnerstvu so konec oktobra zeleno luč prižgali nadzorniki Slovenskih železnic. Kot so tedaj sporočili iz železnic, je cilj strateškega partnerstva ustvariti vodilno družbo na področju logistike v jugovzhodni Evropi, kamor štejejo Slovenijo, severno Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Srbijo in preostali del Balkana, poroča STA.

Glavni finančni cilji nove družbe so podvojitev dobička in 50-odstotna rast prihodkov v obdobju petih let, ključni poslovni cilji pa ostajajo večja konkurenčnost in boljše storitve za uporabnike. "To bomo dosegli s prevzemi v tujini, širitvijo mreže in prenovo voznih sredstev," so še napovedali v Slovenskih železnicah. Višina dokapitalizacije novoustanovljene skupne družbe ostaja skrivnost, neuradno pa so mediji poročali, da se številke gibljejo med 60 in 100 milijoni evrov.

Kako posluje družbe SŽ-Tovorni promet

V zadnjih petih letih je družba SŽ-Tovorni promet najvišje prihodke ustvarila leta 2016, ko so se ustavili pri 197,3 milijona evrov. Takrat je bil z 10,9 milijona evrov najvišji tudi dobiček iz poslovanja (EBIT). Lani so se prihodki ustavili pri 191,6 milijona evrov, EBIT pa pri 7,3 milijona evrov. V osmih mesecih tega leta je podjetje ustvarilo 109 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4,2 milijona evrov normaliziranega dobička iz poslovanja, še piše STA.

Več si lahko preberete tukaj.

Po odstopu Gabrijela Škofa s čela SDH je nominacijska komisija nadzornega sveta novega predsednika uprave iskala prek mednarodne kadrovske agencije Trenkwalder. Tak način imenovanja članov uprave SDH namreč poleg mednarodnega javnega razpisa predvideva zakon o SDH.

Kandidati ožjega izbora so opravili strukturirane razgovore, podane so bile ocene kandidatov tako s strani kadrovske agencije kot tudi nominacijske komisije. Po opravljenih razgovorih in oceni kandidatov je nominacijska komisija upoštevajoč izkušnje kandidatov, druge zakonsko določene pogoje za predsednika uprave SDH in merila za ugotavljanje in vrednotenje primernosti, nadzornemu svetu SDH predlagala Žlaka, so sporočili iz SDH.

Imena drugih kandidatov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov SDH ne razkriva.

Predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner je izrazila zadovoljstvo, da je nadzorni svet odločitev o novemu predsedniku uprave sprejel soglasno. "Janez Žlak nas je prepričal s svojimi izkušnjami, znanjem in izobrazbeno širino kot tudi z njegovimi ambicijami pri upravljanju kapitalskih naložb države, kjer bo poleg uresničevanja začrtane vizije, temeljnih načel SDH, strategije upravljanja kapitalskih naložb države ter letnega načrta upravljanja pomembno tudi povezovanje in vključevanje vseh deležnikov.

Še posebej bodo njegove osebnostne lastnosti in kompetence prišle do izraza pri pripravi institucije na preoblikovanje v demografski sklad," je poudarila.

Žlak je doktor znanosti s področja kemije in kemijske tehnike, magister ekonomskih znanosti in specialist strojništva, energetik. Poslovno pot je začel v Termoelektrarni Trbovlje kot vodja izmene in obratovodja ter napredoval v direktorja projektov in kasneje v pomočnika direktorja družbe. Leta 2016 je prevzel vodenje družbe RTH - Rudnik Trbovlje-Hrastnik in tri leta kasneje postal njen likvidacijski upravitelj.

Več si lahko preberete tukaj.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) se je na današnji redni seji seznanil z informacijo o poslovanju največjih 20 družb upravljavskega portfelja holdinga v prvi polovici leta. "Zaradi vpliva epidemije koronavirusa na gospodarstvo so se rezultati družb s kapitalsko naložbo Republike Slovenije in SDH v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje poslabšali," so zapisali v sporočilu za javnost, piše STA.

Najbolj prizadete so bile družbe v panogah prometa in turizma

Najbolj prizadete so bile po navedbah SDH družbe v panogah prometa in turizma, negativni učinki pa so se odrazili tudi v rezultatih poslovanja bank. Kot so zapisali v SDH, so zaradi negotovih gospodarskih razmer in priporočil oziroma omejitev izplačil dividend, ki so jih izrekli regulatorji, letos nižja tudi dividendna izplačila za lansko poslovno leto. Holding bo podrobnejše rezultate lanskega upravljanja kapitalskih naložb predstavil v letnem poročilu državnemu zboru.

Nadzorniki so se lotili tudi kadrovskih vprašanj, potem ko sta se julija nadzornikom po imenovanju v DZ pridružila nova člana Ivan Simič in Božo Emeršič. Glede na spremenjeno članstvo zaradi potekov mandatov Duška Kosa in Damjana Beliča ter zamrznitve funkcije Igorja Kržana, ki po odhodu Gabrijela Škofa začasno vodi SDH, je nadzorni svet za namestnika predsednice Karmen Dietner imenoval Simiča, so zapisali v sporočilu. Na seji so popolnili tudi vse komisije nadzornega sveta. Kot še izhaja iz sporočila za javnost, je nadzorni svet SDH podal tudi soglasje k dodatku k pogodbi o reprogramu terjatev do družbe Sava, še navaja STA.

Več si lahko preberete tukaj.

Delničarji so tako potrdili, da se od bilančnega dobička za lani v višini 270,87 milijona evrov za dividende nameni 133,27 milijona evrov oziroma 4,25 evra bruto na delnico, medtem ko je bila lani dividenda 3,20 evra. Prav tako pa je skupščina sklenila, da se po 68,8 milijona evrov nameni za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto.

Dividende bodo delničarjem začeli izplačevati 23. julija, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi na dan 22. julij, so po skupščini sporočili iz Krke, piše STA.

Upravo pooblastili, da lahko pridobiva lastne delnice

Skupščina je potrdila tudi sklep o podelitvi pooblastila upravi družbe za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Upravo so za naslednjih 36 mesecev pooblastili, da lahko pridobiva lastne delnice, vendar skupni delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe, torej 3.279.344 delnic družbe. Skupni delež vključuje tudi delnice, ki jih ima družba že v lasti.

Lastne delnice lahko družba pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lastne delnice lahko pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev, piše STA.

Skupščina je imenovala tudi štiri nove nadzornike. S sklicem skupščine so bili za imenovanje v devetčlanski nadzorni svet predlagani obstoječi nadzorniki Julijana Kristl, Boris Žnidarič in Jože Mermal - ta trenutno tudi predseduje nadzornemu svetu, kot novo ime pa je bil predlagan Peter Filipič.

Vendar pa je Slovenski državni holding (SDH), kot so povzeli v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), na skupščini podal nasprotni predlog, s katerim je namesto Filipčiča predlagal ekonomista Lahovnika, ki je bil v zadnjem času v javnosti znan predvsem kot vodja svetovalne skupine vlade za pripravo protikoronskih ukrepov. Tako so bili za petletno mandatno obdobje izvoljeni Kristlova, Žnidarič, Mermal in Lahovnik, piše STA.

SDH je sicer na današnji skupščini zastopal svoj devetodstotni delež, Kapitalsko družbo, ki ima 10,65 odstotka delnic in državo, ki ima 7,21 odstotka osnovnega kapitala. Skupaj je to skoraj 27 odstotkov kapitala, vendar pa je to na skupščini po navedbah MDS pomenilo 54 odstotkov glasovalnih pravic, saj je bilo na skupščini udeleženega nekaj več kot 50 odstotkov kapitala.

Pomembno vlogo je imel na skupščini tudi predsednik uprave Jože Colarič, ki je imel neposredno in predvsem prek pooblastil 10,39 odstotka glasovalnih pravic, piše STA.

Več si lahko preberete tukaj.