Pomoč – Poslovni imenik bizi.si

Pomoč za bizi.si

MOJ bizi

Pojasnila postavk bilanc in izkaza poslovnega izida

Iskanje podjetij

1.1 Iskanje podjetij – enostavno iskanje

V iskalno polje lahko vpišete eno ali več besed. Iskalnik bo poiskal vse zapise, ki vsebujejo naštete besede v kateremkoli polju v podatkovni zbirki imenika, razen po telefonski številki. Iščete lahko po: nazivu podjetja, dejavnosti, davčni ali matični številki, ulici, hišni številki, kraju in regiji. V primeru vpisa večih besed, ločenih s presledkom, bo iskalnik poiskal vse zapise, ki vsebujejo obe vpisani besedi. Iskalnik išče tudi po korenu besede.

Besede lahko ločite tudi s presledkom, v tem primeru bo iskalnik bo poiskal zapise, ki vsebujejo vse besede.

1.2 Iskanje podjetij, napredno iskanje

Napredna iskalna forma omogoča iskanje po več različnih kriterijih. Iskati je mogoče bodisi točno določeno podjetje (ciljano iskanje) ali pa vsa podjetja, ki ustrezajo kriterijem, ki jih izberemo na iskalni maski.

Kriteriji iskanja, po katerih išče iskalnik za točno določeno podjetje so: naziv podjetja, davčna ali matična številka, TRR račun, telefonska številka, in spletni naslov. Pri iskanju po spletnem naslovu morate vpisati celoten spletni naslov, skupaj s predpono www.

Kriteriji iskanja, po katerih išče iskalnik Vsa podjetja, ki ustrezajo določenim kriterijem so namenjeni izpisu večjega števila relevantnih zapisov. To obliko iskanja uporabljamo takrat, ko ne iščemo točno določenega podjetja ampak agregat podjetij, ki ustrezajo določenim atributom. Poleg naziva in dejavnosti podjetja, kjer je mogoče izbrati in omejiti dejavnost skozi šifrant dejavnosti, je mogoče iskanje omejiti tudi z izborom določene statistične regije, občine ali kraja. Iskanje lahko še dodatno zožimo z določitvijo pravnega statusa, vrste lastnine, porekla kapitala in velikosti podjetja – števila zaposlenih. Iščemo lahko tudi po povezanih osebah - zakonitih zastopnikih ali ustanoviteljih.

Iskalnik omogoča tudi iskanje tudi po finančnih kriterijih. Nekateri so že prednastavljeni (prihodek, sredstva podjetja), sami pa lahko iz spustnega seznama prednastavljenih dodatnih finančnih kriterijev izberete dodatne (želene), po katerih iskalnik izvede iskanje.

V vsako iskalno polje lahko vpišete ustrezno besedo ali drug ustrezni numerični podatek ki vsebinsko ustreza polju,

Iskalnik bo poiskal vse zapise, ki vsebujejo agregat iskanih parametrov zapisanih v vsakem od iskalnih polj.

1.3 Iskanje podjetij, imenik po dejavnosti

Iskanje podjetij lahko vršimo tudi s pomočjo iskanja po različnih šifrantih dejavnosti. Na voljo so trije šifranti: SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, ki jo imajo vsa slovenska podjetja; Klasifikacija proizvodov po dejavnosti, (CPA), je statistična klasifikacija proizvodov in storitev, obvezna za vse članice EU. Podjetja razvršča po dejavnosti, s katero se le-to ukvarja.Pri tem kot “izdelek” velja premično blago in storitve; ter klasifikacija CPV (Common procurement vocabulary). To je sistem enotne klasifikacije za javna naročila, ki omogoča lažje komuniciranje in določanje predmeta pogodbe med pogodbenima strankama (lahko sta to naročnik in ponudnik). S pomočjo tega lahko natančneje opišemo predmet javnega naročila oziroma sodelovanja med poslovnimi partnerji.

S pomočjo abecednega seznama poiščete dejavnost, ki vas zanima. S klikom na želeno dejavnost, bodisi iz SKD, CPA ali CPV, bo iskalnik poiskal vsa podjetja, ki imajo izbrano dejavnost opredeljeno kot svojo dejavnost.

Analiza trga

Rezultat iskanja v zavihku analiza trga je nabor – agregat finančnih podatkov podjetij, ki ustrezajo vpisanim kriterijem. Z iskanjem v zavihku analiza trga lahko poiščete agregat finančnih podatkov podjetij, ki poslujejo na določenem trgu v okviru kriterijev, ki jih določite v iskalni maski. Na podlagi agregata, lahko ta podjetja tudi inverzno poiščete.

Do želenega agregata lahko pridete s pomočjo dveh zavihkov (določitev trga po meri in pregleda po dejavnostih)

2.1 Določitev trga po meri

V sklopu Analize trga v zavihku "Določitev trga po meri", poiščemo agregatne podatke podjetij, ki ustrezajo določenim kriterijem. Poiščete lahko npr. podjetja z želenim dobičkom ali prihodki, znotraj izbrane dejavnosti, ki imajo od 200 do 500 zaposlenih in se nahajajo v občini Ljubljana.

Želeni trg lahko določite s pomočjo dejavnosti, regije/občine/kraja, pravnega statusa, števila zaposlenih in finančnih atributov. Poleg prednastavljenih, lahko iz izbirnega menija izberete dodatne finančne kriterije, s katerimi bi želeli omejiti iskanje. S pritiskom na gumb »Dodaj« dodate želen atribut med kriterije, kjer nato določite kakšna naj bodo podjetja gleda na ta izbran finančni kriterij.

Ko ste izbrali in omejili kriterije, s čimer ste opisali želena podjetja, kliknite na gumb »Išči«.

2.2 Pregled po dejavnostih

Iskanje trga lahko določimo tudi s pomočjo različnih šifrantov dejavnosti. Na voljo so trije šifranti: SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, ki jo imajo vsa slovenska podjetja; Klasifikacija proizvodov po dejavnosti, (CPA), je statistična klasifikacija proizvodov in storitev, obvezna za vse članice EU. Podjetja razvršča po dejavnosti, s katero se le-to ukvarja.Pri tem kot “izdelek” velja premično blago in storitve; ter klasifikacija CPV (Common procurement vocabulary). To je sistem enotne klasifikacije za javna naročila, ki omogoča lažje komuniciranje in določanje predmeta pogodbe med pogodbenima strankama (lahko sta to naročnik in ponudnik). S pomočjo tega lahko natančneje opišemo predmet javnega naročila oziroma sodelovanja med poslovnimi partnerji.

S pomočjo abecednega seznama poiščete dejavnost, ki vas zanima. S klikom na želeno dejavnost, bodisi iz SKD, CPA ali CPV, bo iskalnik poiskal agregat finančnih podatkov vseh tistih podjetij, ki imajo izbrano dejavnost opredeljeno kot svojo dejavnost.

2.3 Prikaz podatkov o izbranem trgu

Ko pritisnete gumb »Išči« po tem, ko ste določili kriterije, katerim naj odgovarjajo iskana podjetja, se vam najprej prikaže povzetek izbranega trga v obliki agregatnih podatkov, indeksov rasti. V stolpcu povprečna vrednost so navedene povprečne vrednosti atributa podjetje v tem agregatu. V stolpcu standardni odklon je izračunan odklon vrednosti – odstopanje od povprečne vrednosti atributa. Z gumboma »Spremeni kriterije« in »Novo iskanje« se tukaj lahko vrnete na ponoven izbor kriterijev ali začnete z novim iskanjem. S klikom na »Prikaži podjetja« se izpiše seznam podjetij, ki ustrezajo določenemu agregatu.

2.4 Prikaz podjetij znotraj določenega trga

S klikom na gumb med orodji »Prikaži podjetja«, se izpiše seznam podjetij, ki ustrezajo prej določenim kazalcem. Podjetja se izpišejo na enak način, kot se izpišejo rezultati v primeru iskanja podjetij. Dobljene rezultate lahko nadalje obdelujete.

S klikom na posamezni zapis - podjetje, izpisano med rezultati iskanja, se odpre novo okno z več podatki o tem podjetju.

Rezultati iskanja

3.1 Izpis rezultatov

Izpis rezultatov iskanja ponuja izpis podatkov o vseh vpisih v bazi podatkov, ki jih je iskalnik našel v skladu s kriteriji iskanja, vpisanimi v polja v enostavni ali napredni iskalni maski.

Del strani nad rezultati iskanja pregledno ponuja opis kriterijev, po katerih smo iskali, ter število vseh najdenih zapisov iz baze podatkov. Izgled strani (atribute o podjetju, ki se izpisani v stolpcih) in število zapisov na stran (prednastavljeno na 20) lahko uporabnik spreminja in prilagaja v skladu s ponujenimi možnostmi.

Izpis rezultatov z naborom podjetij, ki ustrezajo iskanim kriterijem, je vrstično strukturiran in izpisan v skladu s pravili izpisa. Program ponuja dva načina izpisa rezultatov.

1: Privzeta razvrstitev

Podjetja z lastnimi vsebinami na bizi.si so bolje uvrščena, saj so izpisani rezultati iskanja razvrščeni po uporabniško in oglaševalsko optimiziranem vrstnem redu.

2: Razvrstitev po % ujemanja

Razvrsti najdene naročnike po stopnji ujemanja z vpisanimi kriteriji iskanja. Iskanje upošteva zgolj podatke, ki so pri podjetjih vneseni avtomatsko.

Način izpisa lahko izberete iz spustnega menija v maski nad izpisom rezultatov.

3.2 Nastavitev pogleda – spreminjanje vsebine stolpcev

Vsebino izpisa rezultatov iskanja (vsebino stolpcev) je mogoče preprosto prilagajati in spreminjati, ter s posameznimi zapisi manipulirati v skladu z možnostmi, ki jih predstavljajo orodja, desno od izpisa rezultatov. Pri vsakem atributu – stolpcu je mogoče s pomočjo smernih puščic namreč določiti vrstni red izpisa – ali je ta naraščajoč, ali padajoč.

Nastavitev pogleda omogoča prilagoditev pogleda in nastavitev atributov, ki se prikazuje pri izpisih rezultatov iskanja. Funkcionalnost je namenjena osebni prilagoditvi vrste atributov, glede na kriterije iskanja, npr. v primeru, da izvajamo analizo trga, bo nastavljen verjetno drugačen pogled (drugi atributi), kot v primeru, če si ogledujemo podatke o podjetjih.

Pri nastavitvi pogleda je mogoče izbirati tudi število rezultatov, ki se izpiše na strani. Pogled urejamo s preprostim dodajanjem, odvzemanjem, skratka s spreminjanjem želenih atributov. Novo nastavljen pogleda lahko tudi poimenujemo in določimo kot privzet pogled.

Vsebino stolpcev lahko spremenite s klikom na gumb »nastavi« v vrstici nad izpisom rezultatov . Odpre se novo okno v katerem lahko iz nabora »Izbrani atributi« odstranite tiste postavke, ki jih na izpise več ne potrebujete, in iz seznama »Podatki za prikaz na seznamu zadetkov« izberete tiste postavke, ki jih želite umestiti na izpis rezultatov. Istočasno imate lahko izbranih največ 7 postavk. Nove atribute lahko shranite kot nov pogled (z izbiro gumba »dodaj kot nov)« ali spremenite obstoječ pogled (»shrani«). Izbiro potrdite s klikom na gumb »potrdi«.

3.3 Orodja

Izbrana podjetja lahko pregledujete in urejate z orodji, ki jih najdete v sklopu MOJ bizi. Podjetja, ki jih želite obdelovati z orodji morate predhodno odkljukati. S klikom na gumb Ustvari etikete se odpre možnost, da podatke iz seznama rezultatov na strani izvozite v obliki csv, ki jo lahko uporabite pri tiskanju nalepk za pisma, naslovov na kuverte ali v glave dopisov. Podatki o posameznem naročniku, ki se na ta način izvozijo so: ime, priimek, naziv podjetja, naslov, poštna številka in naziv pošte. Datoteko tis_izvoz.csv shranite na trdi disk. Odprite urejevalnik besedil (na primer Microsoft Word, OpenOffice Writer) in poiščite funkcijo "Čarodej za spajanje dokumentov" - ("Mail Merge Wizard"), ki jo najdete v meniju "Orodja" ("Tools").Izberite tip dokumentov (pisma, e-pisma, kuverte, nalepke...) in začetni dokument. V tretjem koraku izberite prejemnike, uporabite pa datoteko tis_izvoz.csv, ki ste jo ravnokar shranili na trdi disk. V naslednjih korakih izberite tip podatkov, ki jih želite prikazati na dokumentih in uparite polja, ki jih ponuja program, s polji v shranjeni datoteki - ime, priimek, naziv, naslov, kraj in pošta. Uredite izgled in vsebino dokumentov in zaključite spajanje.

S klikom na gumb Ustvari ovojnice se v wordovem dokumentu odpre nov list. Prednastavljene dimenzije ovojnice, na katero želite tiskati, ustrezajo dimenzijam »amerikanke«.

S klikom na gumb Pošlji e-pošto lahko na e-naslov podjetja, ki ga pregledujete pošljete e sporočilo. Odpre se pogovorno okno, kjer izbranim podjetjem pošljete e-sporočilo in po želji dodate priponko. Sporočilo bo poslano podjetjem, ki imajo med kontaktnimi podatki naveden e-naslov.

S klikom na gumb primerjaj podjetja se odpre okno, kjer lahko grafično in s pomočjo primerjave podatkov primerjate gospodarske družbe ali samostojne podjetnike med seboj. Prikazano imate primerjavo prvih petih izbranih podjetij po kriteriju »prihodek podjetja«. S pomočjo spustnega menija lahko izberete želen kriterij primerjave. Primerjana podjetja lahko tudi zamenjate. Izbirate lahko iz nabora podjetij, ki ste jih kot relevantne označili že prej, ali pa poiščete povsem novo podjetje in ga dodate v nabor primerjanih. To storite tako, da izberete možnost »Uredi podjetja«. Odpre se novo okno, kjer imate navedena podjetja, ki ste jih izbrali v celoten sklop primerjave, na desni pa podjetja, ki jih dejansko primerjate med seboj. Če želite iz nabora podjetij, ki jih trenutno primerjate odstraniti podjetje, izberite gumb »Odstrani«. Podjetje, ki ste ga odstranili se prenese na levo, med podjetja, ki jih lahko s klikom na gumb »Izberi« umestite v primerjavo. Če želite dodati podjetje, ki ga še ni med podjetji za primerjavo, vpišite v polje »išči« naziv podjetja, matično ali davčno številko in pritisnite gumb »Išči«. Izpišejo se zapisi v bazi, ki so povezani z vpisanim iskalnim terminom. S klikom na gumb »dodaj« uvrstite izbrano podjetje v nabor podjetij izmed katerih lahko izberete podjetja za primerjavo za primerjavo, s klikom na gumb »Izberi« umestite podjetje v primerjavo.

Podatke podjetij lahko izvozite v excel in jih naprej obdelujete v tem orodju. S kljukico označite katera podjetja želite izvoziti in izberite možnost izvozi v Excel. Podatke lahko odprete in jih obdelujete takoj, ali pa jih shranete na svoj računalnik. Izbirate lahko med vrstičnim in stolpičnim prikazom podatkov. Finančnih podatkov za več kot 1 podjetje naenkrat ni mogoče izvažati.

Podrobni prikaz subjekta

4.1 Splošni pregled

Do okolja »splošni pregled subjekta« pridete s klikom na želeno podjetje med rezultati iskanja. Odpre se vam stran kjer so na pregleden in enostaven način prikazani najpomembnejši sklopi predstavitve posameznega podjetja. S klikom na povezavo v posameznem sklopu dobite še več podatkov vezanih na izbrano vsebino.

4.2 Osebna izkaznica

Osebno izkaznico sestavljata dva sklopa podatkov. Prvi sklop je matično podjetje, kjer so navedeni podatki subjekta, ki ga pregledujemo. Primarni vir podatkov je PRS (vir Ajpes). Ti podatki so:

Popolno ali dolgo ime je ime poslovnega subjekta v obliki in na način, kakor je vpisano v primarni register ali v evidenco in je razvidno iz dokumenta o vpisu v primarni register ali evidenco
Kratko ime poslovnega subjekta je ime, s katerim poslovni subjekt posluje.
Naslov je kraj, kjer poslovni subjekt opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se pretežno vodijo dejavnosti vodenja ali upravljanja poslovnega subjekta. Opredeljen je z naseljem, ulico, hišno številko, morebitnim dodatkom k hišni številki in s poštno številko.
Občinaje temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravljajo zadeve lokalnega pomena in izvršujejo državne naloge, ki so nanje prenesene z zakoni.
Upravna enotaje organ državne uprave, z namenom da zagotovi racionalno in učinkovito izvrševanje za zakonom določenih nalog državne uprave. Upravne enote so ustanovljene z Uredbo o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji.
Statistična regija so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad Republike Slovenije zbira in izkazuje statistične podatke. Osnovni teritorialni gradnik statističnih regij so občine.
Matična številka je številčni podatek, ki enolično opredeljuje vsak poslovni subjekt, podružnico in podružnico tujega poslovnega subjekta.
Davčna številka je številka, ki jo poslovnemu subjektu določi Davčna uprava Republike Slovenije.
Številka transakcijskega računa in ime banke pri kateri je odprt so številke računov, ki jih ima poslovni subjekt odprte pri bankah. Vir podatkov je register transakcijskih računov Banke Slovenije.
Pravno organizacijska oblika je oblika organiziranja poslovnih subjektov ki temelji na eni izmed zakonsko določenih pravnoorganizacijskih oblik organiziranja poslovnih subjektov. Podatek o vrsti organizacije je razviden iz dokumenta o vpisu pri primarnem registrskem organu, iz predpisa, na podlagi katerega je pravni subjekt ustanovljen, ali iz prijave PRS-1. Navadno je razviden iz popolnega imena poslovnega subjekta.
Število zaposlenih nam pove, v kateri razred glede na število zaposlenih je poslovni subjekt uvrščen. Število zaposlenih je razdeljeno v 14 razredov.
Registrski organ je podatek o vrsti registrskega organa, ki je s predpisom pooblaščen za vodenje evidence ali registra.
Datum vpisa pri registrskem organu je datum vpisa poslovnega subjekta, podružnice ali podružnice tujega poslovnega subjekta v primarni register ali v evidenco.
Poreklo ustanovitvenega kapitala je podatek o poreklu lastnine finančnih sredstev, s katerimi je poslovni subjekt, podružnica ali podružnica tujega poslovnega subjekta ustanovljen. Ustanovitveni kapital je lahko domač, tuj ali mešan.
Vrsta lastnine opredeljuje lastništvo poslovnega subjekta, podružnice ali podružnice tujega poslovnega subjekta.
Ustanovitelji je podatek o pravnih ali fizičnih osebah - ustanoviteljih poslovnega subjekta, če pa je poslovni subjekt ustanovljen na podlagi predpisa, se vpišejo podatki o predpisu.
Zakoniti zastopnik je podatek, ki obsega osebne podatke zastopnika: Ime, Priimek
Dejavnost SKD (standardna klasifikacija dejavnosti) je glavna registrirana dejavnost, ki se jo določi ob ustanovitvi poslovnega subjekta, podružnice ali podružnice tujega poslovnega subjekta in je ena sama. Če poslovni subjekt opravlja več dejavnosti, se po posebnem postopku določi katera od njih je glavna.
Vrsta in datum spremembe je podatek o vrsti spremembe poslovnega subjekta ki je vpisan v PRS skladno s šifrantom vrst sprememb in virom podatkov o spremembi. Vir podatka je odločba primarnega registrskega organa, predpis ali obrazec. Za datum spremembe se šteje datum spremembe pri primarnem registrskem organu. Za poslovne subjekte ki se registrirajo pri primarnih registrskih organih, je to datum dokumenta o vpisu spremembe v primarni register ali evidenco.
Klasifikacija proizvodov po dejavnosti CPA je statistična klasifikacija proizvodov in storitev, obvezna za vse članice EU. Razvršča jih po dejavnosti, v kateri so proizvedeni. Pri tem kot “izdelek” velja premično blago in storitve.
Klasifikacija proizvodov po dejavnosti CPV je sistem enotne klasifikacije za javna naročila, ki omogoča lažje komuniciranje in določanje predmeta pogodbe med pogodbenima strankama (lahko sta to naročnik in ponudnik). S pomočjo tega lahko natančneje opišemo predmet javnega naročila oziroma sodelovanja med poslovnimi partnerji.

Drugo sklop podatkov se imenuje »Poslovne enote«, kjer navajamo vse poslovne enote oziroma izpostave preučevanega poslovnega subjekta. Za vsako poslovno enoto navajamo naslednje podatke: Kratko ime PRS, naselje, naslov in matično številko. Ob kliku na Kratko ime PRS se odpre zapis s podatki iz Poslovnega registra Slovenije za ta poslovni subjekt.

4.3 Bonitetna ocena

Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja. Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo bonitetne ocene hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri poslovanju z obstoječim ali potencialnim poslovnim partnerjem. Višja kot je bonitetna ocena, manjše naj bi bilo tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in obratno. Bonitetna ocena v poslovnem imeniku bizi.si ni naročena in avtorizirana s strani podjetij.

4.3.1 Metodologija

Natančna metodologija izračuna je poslovna skrivnost. Okvirno pa je bonitetna ocena sestavljena iz finančnega dela (letna poročila podjetij - statični del ocene) in dinamičnega dela oz. t.i. »mehkih podatkov« podjetja (stanje TRR, stečaj, likvidacija…). Model, po katerem je finančna ocena izračunana upošteva tudi priporočila mednarodne študije Basel I in II. Ocena ni naročena in avtorizirana s strani podjetij.

4.3.1.1 Statični del bonitetne ocene – finančna ocena

Finančna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za zadnja tri leta. V izračunu finančne ocene je upoštevanih več preračunanih kazalnikov, ki so ustrezno ponderirani. Končna ocena je rezultat kompleksnega preračuna postavk iz letnega poročila podjetja za zadnja tri poslovna leta. Največji poudarek je dan finančni varnosti, donosnosti, učinkovitosti, uspešnosti in denarnemu toku. Poleg tega se pri izračunu finančne ocene upoštevajo še druge postavke.

Končna izračunana vrednost 0 predstavlja najslabšo, medtem, ko vrednost 100 predstavlja odlično finančno oceno.

Sam statični del bonitetne ocene ne zadostuje za celovito informacijo o poslovnem zdravju podjetja, saj ocena zgolj na podlagi finančnih podatkov odraža preteklo stanje – za pretekla poslovna leta, ne vsebuje pa ažurnih – dnevno osveženih informacij. Te so na voljo v dinamičnem delu bonitetne ocene.

4.3.1.2 Dinamični del bonitetne ocene

Je sestavljen iz stanja TRR (odprt, zaprt, blokiran) ter objav sodišč (stečaji, likvidacija, prisilna poravnava, izbris..). Namen dinamičnega dela bonitetne ocene je prikazati trenutno stanje podjetja in tako delovati kot korekcija oz. dopolnitev finančne ocene. Dinamični del odraža trenutno stanje podjetja na podlagi podatkov, ki so na voljo. V poslovnem imeniku bizi.si osvežujemo podatke na podlagi katerih se izračuna dinamični del bonitetne ocene na dnevni ravni.

4.3.2 Zavihek bonitetna ocena

Na strani podrobnega pregleda podjetja je v sklopu »Bonitetna ocena« privzeto vedno prikazan ta zavihek. Predstavlja skupno bonitetno oceno, sestavljeno iz statičnega in dinamičnega dela. Skupna ocena je predstavljena v obliki ščita in tekstovnega opisa, ki se nahaja desno od ščita. Barvna oznaka ščita (rdeča – najslabša; zelena - najboljša) in pripadajoči opis (desno) skupaj celostno povzemata poslovno stanje podjetja. Prikazana je tudi vsaka posamezna ocena. Za podrobnejšo analizo ocene si oglejte še vsak posamezen sklop, ki sestavlja skupno bonitetno oceno.

4.3.3 Zavihek Finančna ocena

V zavihku »Finančna ocena« je na premici prikazana številska vrednost – statična ocena in tekstovni opis te vrednosti. Vrednost na premici predstavlja izračun finančne ocene narejen na podlagi letnih poročil za zadnja tri poslovna leta. Vrednost 0 predstavlja najslabšo vrednost, medtem, ko vrednost 100 predstavlja odlično finančno oceno.

Vir letnih poročil na podlagi katerih je narejena finančna ocena je Ajpes ali podjetja sama.

4.3.4. Zavihek stanje TRR

V zavihku Stanje TRR je prikazano stanje tekočih računov podjetja. Prikazani so odprti in blokirani tekoči računi podjetja zelena ključavnica predstavlja odprta, oranžna pa blokirane račune. Podatki se osvežujejo dnevno, vendar zaradi ustreznejše in pravilnejše obravnave informacijo, da ima podjetje blokiran TRR objavimo šele po treh zaporednih dnevih dejanske blokade.

Vse TRR račune podjetja si lahko ogledate v zavihku Matično podjetje, kamor pridete s klikom na »več«.

Vir podatkov o stanju TRR je Banka Slovenije.

4.3.5. Zavihek Objave sodišč

V zavihku »Objave sodišč« prikazujemo informacije o tem, ali je podjetje stečaju, likvidaciji , izbrisano ali v katerem drugem postopku tega tipa. Te postopke označujemo na tri načine:podjetje ima objavo (rdeča oznaka), je imelo objavo (rumena oznaka) ali pa nima objave (zelena oznaka). Stanja so odraz zadnjih razpoložljivih podatkov.

Vir podatkov o stanju objav sodišč je I, d.o.o.

4.4 Kontakti

V tem poglavju najdete vse kontaktne podatke preučevanega podjetja in poslovnih enot tega podjetja. Kontaktne podatke sestavljajo naziv podjetja, naslov, telefonske in telefaks številke, ter naslov spletne strani in e-mail naslov. Vir podatkov o telefonskih naročnikih so TK operaterji, ki soglašajo z objavo telefonske ali fax številke svojega naročnika na bizi.si.

4.5 Finančni podatki

Poglavje finančni podatki sestavljajo trije sklopi in sicer bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in kazalniki. Vir podatkov prvih dveh sklopov je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vir podatkov tretjega sklopa (finančni kazalniki) sta Telekom Slovenije d.d. in TSmedia, d.o.o.

4.6 Grafična analiza podjetja

V tem poglavju primerjamo podjetje po štirih pomembnih postavkah: kapitalu, dobičku, sredstvih in EBITDA-i. za leta 2004, 2005 in 2006. S klikom na »podrobneje« se odpre novo okno, kjer lahko spreminjate kriterije primerjave. Vrednosti primerjanih kriterijev so izpisane v tabeli pod grafom.

4.7 Tržni delež

V tem poglavju primerjamo preučevani subjekt z dvema podjetjema – najvišje uvrščenima podjetjema v izbrani SKD dejavnosti po kriteriju »prihodki podjetja«. Na grafu je prikazana primerjava tržnega deleža izbranega podjetja po kriteriju »prihodki podjetja« z dvema njegovima najbližjima konkurentoma, ki imata enako glavno SKD dejavnost in celotno dejavnostjo. Tržni delež preučevanega subjekta je označen z rdečo barvo. S klikom na »podrobneje« se poleg grafa odpre tabela s številčno primerjavo preučevanega podjetja z dejavnostjo.

4.8 Primerjava podjetij

V tem poglavju primerjamo preučevani subjekt s štirimi podjetji – njegovimi konkurenti na triletni časovni vrsti. Privzeti kriterij primerjave so vsi prihodki podjetja. Na grafu je prikazana trendna premica rasti prihodkov. S klikom na »podrobneje« se odpre novo okno, z izrisanim grafom in tabelo za leto 2006, v kateri so navedeni konkurenti in podatki njihovega poslovanja. Vrednosti, po katerih želite podjetja primerjati med seboj, lahko izbirate. Primerjana podjetja lahko tudi zamenjate. To storite tako, da izberete možnost »Uredi podjetja«. Odpre se novo okno, kjer imate navedena podjetja, ki ste jih izbrali v celoten sklop primerjave, na desni pa podjetja, ki jih dejansko primerjate med seboj. Če želite iz nabora podjetij, ki jih trenutno primerjate odstraniti podjetje, izberite gumb »Odstrani«. Podjetje, ki ste ga odstranili se prenese na levo, med podjetja, ki jih lahko s klikom na gumb »Izberi« umestite v primerjavo. Če želite dodati podjetje, ki ga še ni med podjetji za primerjavo, vpišite v polje »išči« naziv podjetja, matično ali davčno številko in pritisnite gumb »Išči«. Izpišejo se zapisi v bazi, ki so povezani z vpisanim iskalnim terminom. S klikom na gumb »dodaj« uvrstite izbrano podjetje v nabor podjetij izmed katerih lahko izberete podjetja za primerjavo za primerjavo, s klikom na gumb »Izberi« umestite podjetje v primerjavo.

4.9 Objave sodišč

V tem vsebinskem sklopu so navedene informacije če je iskano podjetje v prisilni poravnavi, likvidaciji ali stečaju. Vir podatkov je I, d.o.o.

4.10 Objave o podjetju

V polju so navedene novice, ki jih naročniki na bizi.si sami vpisujejo preko okolja MOJ bizi, ter informacije iz aplikacije SEOnet, katere urednik je Ljubljanska borza d.d.

4.11 Orodja

Izbrana podjetja lahko pregledujete in urejate z orodji, ki jih najdete v sklopu MOJ bizi. Podjetja, ki jih želite obdelovati z orodji morate predhodno odkljukati. S klikom na gumb Ustvari etikete se odpre možnost, da podatke iz seznama rezultatov na strani izvozite v obliki csv, ki jo lahko uporabite pri tiskanju nalepk za pisma, naslovov na kuverte ali v glave dopisov. Podatki o posameznem naročniku, ki se na ta način izvozijo so: ime, priimek, naziv podjetja, naslov, poštna številka in naziv pošte. Datoteko tis_izvoz.csv shranite na trdi disk. Odprite urejevalnik besedil (na primer Microsoft Word, OpenOffice Writer) in poiščite funkcijo "Čarodej za spajanje dokumentov" - ("Mail Merge Wizard"), ki jo najdete v meniju "Orodja" ("Tools"). Izberite tip dokumentov (pisma, e-pisma, kuverte, nalepke...) in začetni dokument. V tretjem koraku izberite prejemnike, uporabite pa datoteko tis_izvoz.csv, ki ste jo ravnokar shranili na trdi disk. V naslednjih korakih izberite tip podatkov, ki jih želite prikazati na dokumentih in uparite polja, ki jih ponuja program, s polji v shranjeni datoteki - ime, priimek, naziv, naslov, kraj in pošta. Uredite izgled in vsebino dokumentov in zaključite spajanje.

S klikom na gumb Ustvari ovojnice se v wordovem dokumentu odpre nov list. Prednastavljene dimenzije ovojnice, na katero želite tiskati, ustrezajo dimenzijam »amerikanke«.

Podatke podjetij lahko izvozite v excel in jih naprej obdelujete v tem orodju. S kljukico označite katera podjetja želite izvoziti in izberite možnost izvozi v Excel. Podatke lahko odprete in jih obdelujete takoj, ali pa jih shranite na svoj računalnik. Izbirate lahko med vrstičnim in stolpičnim prikazom podatkov.

MOJ bizi

MOJ bizi je sestavljen iz treh sklopov.

Prvi sklop sestavljajo: moj profil in nastavitve, moje podjetje, moja ponudbe, moja povpraševanja.

Drugi del je neke vrste spletna »osebna knjižnica«. Je okolje, kjer si lahko uporabnik - naročnik na polni paket bizi oblikuje svojo osebno podatkovno bazo. Shranjuje lahko podjetja, primerjave, iskanja, e-sporočila in analize trgov. Oblikuje si lahko mape npr. konkurentov, partnerjev, potencialnih strank itd… največja prednost mojega bizija je, da ga imate vedno pri roki. Vse kar potrebujete je povezava do spleta.

Tretji sklop sestavljajo orodja, ki so na voljo uporabnikom v skladu z njihovim dostopom. Vsebina tega sklopa se samodejno spreminja in prilagaja tako tipu uporabnika kot tudi nivoju njegovega dostopa. Orodja, ki v posameznem nivoju niso na voljo, so ustrezno označena.

Uporaba funkcionalnosti »MOJ bizi« je povezana z vrsto dostopa.

Uporabniki, ki nimajo sklenjenega naročniškega razmerja te funkcionalnosti ne morejo uporabljati.
Naročniki na polni paket bizi lahko uporabljajo vse funkcionalnosti (prvi in drugi del).

Funkcionalnost MOJ bizi sestavlja več vsebinskih sklopov – poglavij.

MOJ PROFIL IN NASTAVITVE: to okolje omogoča spremembo gesla, ki ga uporabljate za dostop do bizi ali e-maila, na katerega prejemate sporočila povezana z bizijem. Ob vsaki spremembi prejmete tudi e-sporočilo s spremembo na e-naslov, ki ga imate navedenega.
MOJE PODJETJE: je okolje namenjeno urejanju predstavitve podjetja, ki je naročnik na bizi. Sporočite lahko spremembe povezane z vašim podjetjem (npr. spremembe tel.številk, naslova, podatkov iz poslovnega registra…) uredite CPA ali CPV klasifikacijo ( s čimer si pridobite pravico do 5% popusta). S klikom na gumb »Uredi predstavitev« odprete novo okno, kjer lahko v za to namenjenem polju opišete vaše podjetje in dodate slikovno gradivo. Opis podjetja bo viden pri splošnem pregledu vašega podjetja, v meniju »Predstavitev podjetja«. V sklopu »aktualne informacije« lahko vpišete naslov svojega RSS-a (če ponujate tovrstno storitev) ali pa skrbite za reden dotok svežih novic povezanih z vašim podjetjem Vnos novic preko spletne forme). Vse našteto je vidno pri splošnem pregledu vašega podjetja.
Sklopa MOJE PONUDBE in MOJA POVPRAŠEVANJA sta povezana s funkcionalnostjo E-tržnice. Vse vaše oddane ponudbe ali povpraševanja se shranjujejo v tem okolju in jih lahko kadarkoli urejate (gumb »Uredi« )dodate (»Dodaj novo«) ali izbrišete (»Izbriši«) na tem mestu.
SHRANJENA PODJETJA: je funkcionalnost, ki vam omogoča, da v vsakem trenutku pridete do tistih podjetij, ki ste jih shranili oziroma so za vas še posebej pomembna. Podjetje shranite tako, da ga bodisi označite s kljukico (med izpisi rezultatov) in desno med orodji izberete možnost »Shrani podjetje« ali greste na splošni pregled subjekta, ki ga želite shraniti in tam izberete »Shrani podjetje«. Izberete lahko kategorijo, v katero želite podjetje shraniti ali ustvarite novo. Dodate lahko tudi opombe.
SHRANJENE PRIMERJAVE: je podobna funkcionalnost kot tista opisana zgoraj in vam mogoča, da v vsakem trenutku pridete do tistih primerjav podjetij, ki ste jih shranili oziroma so za vas še posebej pomembne. Primerjavo shranite tako, da na splošnem pregledu subjekta izberete možnost »Primerjava podjetij«. Poljubno lahko spreminjate kriterije primerjave ali podjetja, ki jih želite primerjati. Dobljene primerjave shranite s klikom na gumb »Shrani Primerjavo«. Izberete lahko kategorijo, v katero želite primerjavo shraniti ali ustvarite novo. Dodate lahko tudi opombe.
SHRANJENA ISKANJA: funkcionalnost vam omogoča shranjevanje želenih iskanj. Recimo, da dobro definirate iskalne atribute in jih želite uporabiti tudi v naslednjih iskanjih. Izberite možnost »Shrani iskanje«, izberite kategorijo, naziv iskanja in opis, ter kliknite »Shrani«. Kriteriji iskanja bodo vedno dostopni v funkcionalnosti »Shranjena iskanja«.
SHRANJENA E-SPOROČILA vam omogoča pregled nad poslanimi e-sporočili. Vsa sporočila, tak vsebino, kot tudi prejemnike, lahko namreč tudi shranite in sicer z izbiro gumba »Shrani sporočilo« ali »Shrani naslovnike«, kar lahko sporočite med procesom pošiljanja e-sporočil. Prejemniki e-sporočila se shranijo v mapo »Shranjena podjetja«.
SHRANJENE ANALIZE TRGOV: omogoča, podobno kot »Shranjene primerjave« hiter dostop do shranjenih analiz. Analizo shranite tako, da v okolju »Analiza trga« izberete možnost »Shrani analizo«. Izberete lahko kategorijo, v katero želite analizo shraniti ali ustvarite novo. Dodate lahko tudi opombe.

E-tržnica

6.1 Poslovna e-tržnica

Poslovna e-tržnica je okolje, ki omogoča poslovnim subjektom subjektom – podjetjem, da izmenjujejo svoje ponudbe in povpraševanja. V poslovni e-tržnici lahko sodelujejo samo pravne osebe – podjetja, saj je matična številka podjetja pogoj za registracijo. Poslovna e-tržnica ni plačljiva, potrebna je le registracija. Naročniki bizi.si so že prijavljeni s svojim naročniškim uporabniškim imenom in geslom.

6.2 Registracija

Gumb za pričetek registracijskega postopka najdete na vstopni strani bizi.si ali na vstopni strani elektronske tržnice v desnem spodnjem delu zaslona. S klikom na gumb »Registracija« se odpre nova stran. Poslovna e-tržnica je namenjena poslovnim subjektom ne fizičnim osebam, zato je za registracijo potrebno vpisati matično številko vašega podjetja in pritisniti na gumb potrdi. Pomembno je, da vpišite matično številko svojega podjetja, saj registracije v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali. Pravilno vpisana matična številka je pogoj za nadaljevanje procesa registracije. V nadaljevanju procesa registracije izpolnite vsa polja, vpišite tudi veljaven e-naslov, na katerega boste prejeli potrditveno sporočilo. Ob registraciji morate sprejeti splošne pogoje poslovanja. Po zaključenem procesu registracije vsa bo sistem samodejno prijavil. V procesu registracije se lahko odločite, ali naj vaše uporabniško ime in geslo velja le za okolje e-tržnice, ali pa želite z istim uporabniškim imenom in geslom testno preizkusiti tudi uporabo poslovnega imenika bizi.si. Uporabniško ime in geslo za testno uporabo velja 7 dni. Po preteku tega obdobja je uporabniško ime veljavno le še na e-tržnici.

6.3 Iskanje in pregledovanje oddane ponudbe ali povpraševanja

Izberite zavihek, v skladu s tem kaj želite pregledati (ponudba oziroma povpraševanje). Iščete lahko na več načinov. Na levi strani spletne strani imate navedene zadnje oddane ponudbe oziroma povpraševanja, s klikom na zapis se odpre podrobnejša vsebina z natančnejšim opisom, slikovnim gradivom in kontakti ponudnika oziroma povpraševalca. Iščete lahko z vpisom v iskalno polje. Program išče po celotnem zapisu ponudnika (naziv ponudbe ali povpraševanja, ključnih besedah, opisu in nazivu ponudnika). S klikom na gumb »išči« se izvrši iskanje, izpišejo se vsi zapisi, ki ustrezajo vpisu. S klikom na naziv ponudbe ali povpraševanja pridete v podrobni pregled ponudbe. Klik na naziv podjetja, ki je naveden kot ponudnik ali povpraševalec, odpre stran s splošnim pregledom tega subjekta.

6.4 Oddaja ponudbe ali povpraševanja

6.4.1 Oddaja brezplačne ponudbe ali povpraševanja

Prijavite se s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ste ju dobili ob registraciji na e-tržnico. Naročniki na bizi so na e-tržnico prijavljeni s svojim uporabniškim imenom in geslom. S klikom na gumb »oddaj ponudbo« ali »oddaj povpraševanje«, ki ju najdete na desni strani spletne strani se odpre nova stran, s pregledom vaših oddanih ponudb ali povpraševanj. Kliknite na gumb »dodaj novo« in odpre se obrazec z vnosnimi polji. V ustrezna polja vpišite naziv ponudbe ali povpraševanja in jo opišite. Izberite ustrezno dejavnost in z gumbom »predogled« poglejte izgled oddane ponudbe. Po potrditvi ponudbe se le-ta umesti v seznam ponudb, kjer jo lahko nadalje urejate. TSmedia, informacijske storitve, d.o.o. vse ponudbe preveri in si pridržuje pravico, da tiste ponudbe, ki niso v skladu s Splošnimi pogoji uporabe in Zakonom o varovanju osebnih podatkov, odstrani.

6.4.2 Oddaja plačljive ponudbe ali povpraševanja

Sistem omogoča tudi oddajanje naprednih – plačljivih ponudb in povpraševanj. Prednost teh ponudb je, da se pojavljajo na vstopni strani bizi.si in na podrobnem pregledu subjekta, prav tako da imajo prednost pri izpisu v okolju elektronske tržnice. Napredne ponudbe lahko oddajate z naročilom paketa (klik na gumb »obogati« oziroma »naroči paket«) v okolju moje ponudbe. Z naročilom paketa lahko ponudbam dodajate tudi fotografije ali dokumente (v pdf obliki) ki jih želite pokazati obiskovalcem e-tržnice. Prav tako lahko ponudbo opišete v daljšem sestavku.

6.5 Odstranjevanje ponudbe ali povpraševanja

Vpis na tržnico se samodejno odstrani po preteku obdobja, ki ste ga določili ob oddaji ponudbe ali povpraševanja. Vpis ročno odstranite tako, da se prijavite v e-tržnico s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ste ga dobili ob registraciji in izberete »moje ponudbe« ali »moja povpraševanja«. V tem okolju imate možnost urejanja svojih ponudb ali povpraševanj. Zapise lahko urejate, brišete, popravljate ali spreminjate. Prav tako lahko zapise začasno umaknete.

Pojasnila postavk bilanc in izkaza poslovnega izida

Bilanca stanja

STALNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe.

ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

POSLOVNE TERJATVE so terjatve, ki so povezane s poslovanjem in ne s financiranjem ali naložbenjem. Terjatve so pravice zahtevati od določenega poslovnega subjekta plačilo dolga, dobavo blaga ali opravitev storitev. Glede na zapadlost v plačilo se razčlenjujejo na dolgoročne in kratkoročne. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami se izkazujejo tudi tiste dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja. Med poslovne terjatve se ne štejejo kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe. Te se v bilanci štejejo k sredstvom.

DOBROIMETJA PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA so denarna sredstva v blagajni, prejeti čeki in drugi takoj unovčljivi vrednostni papirji ter knjižni denar (denar na računih pri bankah in drugih finančnih institucijah, depoziti na vpogled).

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so največ leto dni vnaprej plačani stroški in odhodki ter prehodno nezaračunani prihodki. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid; prav tako še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog, temveč bodo šele kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog.

REZERVE IZ DOBIČKA so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Razčlenjujejo se na zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice ali deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

REZERVACIJE je mogoče obravnavati kot dolgove v širšem smislu in pomenijo zneske v obliki vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov, a se bodo poravnale v nedoločenem obdobju oz. bodo v prihodnosti omogočili pokritje pričakovanih in takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Take stroške oz. odhodke, katere mora poslovni subjekt zanesljivo oceniti, predstavljajo npr. pričakovane izgube iz tveganih pogodb, pokojnine, pričakovani stroški ob reorganizaciji, jubilejne nagrade in pričakovane odpravnine.

DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, ki je daljši od enega leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Dolgoročne poslovne obveznosti so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarska družba dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema, stroji, osnovna čreda in večletni nasadi. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar.

GIBLJIVA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s kratkoročnimi sredstvi obsegajo tudi dolgoročne poslovne terjatve, v nasprotju z obratnimi sredstvi pa tudi kratkoročne finančne naložbe.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

VPOKLICANI KAPITAL je osnovni kapital, zmanjšan za nevpoklicani kapital. Vpisan je v sodni register. Osnovni kapital je lahko glede na vrsto poslovnega subjekta delniški kapital, kapital z deleži ali kapitalska vloga. Delniški kapital se pojavlja pri delniških družbah, kapital z deleži pri drugih gospodarskih družbah, kapitalska vloga pa pri podjetjih posamičnih lastnikov.

KAPITALSKE REZERVE sestavljajo vplačila, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic oziroma deležev, vplačila nad knjigovodskimi vrednostmi pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad nominalnim zneskom kapitala, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila družbenikov na podlagi statuta in zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev.

PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID je še ne uporabljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še ne pokrita izguba iz prejšnjih let.

ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA so spremembe v knjigovodski vrednosti sredstev po modelu prevrednotenja.

FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI. Poslovne obveznosti so obveznosti oz. dolgovi povezani s poslovanjem, finančne obveznosti pa s financiranjem. Ločimo kratkoročne in dolgoročne finančne ter poslovne obveznosti.

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE se oblikujejo za vnaprej vračunane oz. pričakovane stroške oziroma odhodke ali za odložene prihodke gospodarskega subjekta. Vnaprej vračunani stroški so kritje za kasneje dejansko nastale stroške iste vrste. Tak primer so stroški kala, razsipa, uničenja in loma ali pa neposredni stroški nabave blaga. Ločimo kratkoročne in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

DENARNA SREDSTVA so sredstva namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Dolgoročne poslovne obveznosti so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in dolgoročno odloženi stroški po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov gospodarskega subjekta in so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečal svoje finančne prihodke. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti gospodarski subjekt v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. To so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih gospodarskih subjektov, države, občine ali drugih izdajateljev. Pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne dolgoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem gospodarskem subjektu (naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem z namenom dolgoročnega doseganja donosov, ter naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno blago, ki naj bi jih posedovalo več kot leto dni in niso namenjene trgovanju). Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice.

TERJATVE DO PODJETNIKA so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi. Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja.

PODJETNIKOV KAPITAL je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov vrednosti stvarnega premoženja, posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala in poslovnega izida. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na datum izkaza stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v izkazu stanja.

DOLGOROČNE REZERVACIJE so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Dolgoročne rezervacije so rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov in dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov. Med dolgoročnimi rezervacijami se evidentirajo tudi dolgoročno razmejeni prihodki.

KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni. Pri sestavljanju bilance stanja se mednje všteva tudi del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, a še ni plačan, in del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v obdobju, ki je krajše od enega leta dni po datumu bilance. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov. Kratkoročne poslovne obveznosti so dolgovi povezani s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem (sem spadajo kratkoročni dobaviteljski krediti, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, kratkoročne obveznosti do države itd.).

DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od leta dni. Sestavljajo jih neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in dolgoročne finančne naložbe.

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s gibljivimi sredstvi ne obsegajo tudi dolgoročnih poslovnih terjatev.

KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

Izkaz poslovnega izida

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje je pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva od prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti glede možnosti vračila prodanih količin.

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE so proizvodi, ki jih je gospodarski subjekt proizvedel za svoje potrebe in jih je usredstvil med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, ter z njimi povezane storitve, ki jih je gospodarski subjekt prav tako sam opravil. Njihov znesek ne sme presegati stroškov, potrebnih za zgraditev oziroma izdelavo proizvoda oziroma opravitev storitve.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI), povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala; takšno naravo ima tudi presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva.

STROŠKI STORITEV so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI OBRATNIH SREDSTVIH se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatvah).

BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA je seštevek čistega poslovnega izida poslovnega leta in prenesenega čistega poslovenga izida iz preteklih let.

SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE je razlika med končnim (na koncu obračunskega leta) in začetnim (na začetku obračunskega leta) stanjem zalog nedokončane proizvodnje in storitev ter proizvodov. Če so zaloge konec obračunskega obdobja večje kot na začetku, govorimo o povečanju zalog. Znesek je pozitiven, z njim povečujemo poslovne prihodke, za pokrivanje stroškov v zalogah, ki niso bile prodane. V nasprotnem primeru pa manjše zaloge konec obračunskega obdobja od zalog na začetku istega obdobja kažejo na njihovo zmanjšanje. Znesek je negativen, z njim znižujemo poslovne prihodke, ker so stroški v zalogah nastali že v prejšnjem obračunskem obdobju.

STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala) in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno.

IZREDNI PRIHODKI vsebujejo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni prihodki se štejejo tudi tisti, ki so dobljeni za poravnavo izgube iz prejšnjih poslovnih let, razen če gre za uporabo lastnih virov sredstev.

PRENESENI ČISTI DOBIČEK/IZGUBA je še ne nerazdeljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še ne pokrita izguba iz prejšnjih let.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe. Stroški storitev so stroški storitev pri proizvajanju proizvodov, prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, po pogodbah o avtorskem delu oziroma iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami.

ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatvah).

FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

POSLOVNI IZID je dobiček ali izguba iz poslovanja (poslovni prihodki zmanjšani za poslovne odhodke), povečan za pozitivno ali negativno razliko med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Pozitivni rezultat je čisti dobiček iz rednega delovanja, negativni pa čista izguba iz rednega delovanja.

STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.

AMORTIZACIJA in prevrednotovalni poslovni odhodki PRI NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTVIH IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev razen dela, ki se nanaša na prevrednotenje in se krije v breme posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

DRUGI STROŠKI so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami, štipendije in drugi podobni stroški. Med druge stroške se uvrščajo tudi dolgoročne rezervacije za stroške.

IZREDNI ODHODKI so neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni odhodek se štejejo tudi rezervacije za kritje verjetne izgube in če je mogoče razumno oceniti znesek možne izgube. Kot posebna vrsta izrednih odhodkov se šteje neporavnana izguba iz prejšnjih poslovnih let, ki se poravna z odpisom obveznosti ali s prejetimi dotacijami v obravnavanem poslovnem letu.

Kazalniki

DODANA VREDNOST
Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

EBITDA
EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

ČISTA DONOSNOST KAPITALA (ROE)
Kazalnik pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna.Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje na račun velikega zadolževanja.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
Kazalnik prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo stalna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero se gospodarska družba uvršča, hitrost obračanja gibljivih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

ČISTA DONOSNOST SREDSTEV (ROA)
Ta kazalnik kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje.Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov.V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

STOPNJA ZADOLŽENOSTI (V SRS 2001)
Kazalnik pojasnjuje kolikšen delež sredstev je financiran z dolžniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika predstavlja večje tveganje za naložbe upnikov.

GOSPODARNOST POSLOVANJA
Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

POSPEŠENI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
Kazalnik kaže ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
Kazalnik izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

OSNOVNA SREDSTVA / VSA SREDSTVA
Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

Pojasnila postavk bizi bilance

V poslovnem imeniku bizi.si objavljamo tudi finančne podatke – letna poročila poslovnih subjektov (gospodarskih družb in majhnih samostojnih podjetnikov), ki so registrirani in opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Osnovni vir finančnih podatkov je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

V osnovi primerjava finančnih podatkov med gospodarskimi družbami in majhnimi samostojnimi podjetniki ni mogoča, saj se strukturi zapisov letnih poročil, ki jih podjetja oddajajo Ajpes med seboj razlikujeta. Z namenom omogočiti primerjavo finančnih podatkov med pravnoorganizacijskimi oblikami, pri katerih ta primerjava brez prilagoditve ni mogoča, smo na TSmedia, d.o.o., oblikovali svojo »bizi bilanco«. V praksi to pomeni, da smo v obeh strukturah pravnoorganizacijskih oblik izbrali tiste postavke iz letnih poročil, ki so enake in tako omogočajo primerjavo. Nekatere postavke, ki so v obeh strukturah različne pa smo smiselno združili oziroma poenotili – prevedli na skupni imenovalec. Pri večini postavk navajamo tudi razlago in opis pomena postavke. Postavke iz »bizi bilance« uporabljamo v sklopu vseh orodij npr. pri primerjavi podjetij, analizi trga, grafični analizi podjetja in tržnem deležu podjetja.

Objavljamo tudi originalna letna poročila kot nam jih posreduje Ajpes. Do njih pridete, če na osnovnem pregledu subjekta pri vsebinskem sklopu »osnovni finančni podatki« kliknete na »več« ali če na splošnem pregledu subjekta v horizontalni navigaciji izberete možnost »finančni podatki«.

Pojasnilo postavk letnega poročila majhnega samostojnega podjetnika

Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE"

Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, aktivne časovne razmejitve ter sredstva namenjena za prodajo.

Postavka združuje postavki "KRATKROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "TERJATVE DO PODJETNIKA".

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI"

Postavko FINANČNI PRIHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV", "FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL" in "FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV".FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI".FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

Kazalnik DOBIČEK / IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA"

Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

DODANA VREDNOST je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

Kazalnik DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

Kazalnik ROE pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna.Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje na račun velikega zadolževanja.

Kazalnik ROA kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje.Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov.V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

GOSPODARNOST POSLOVANJA odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

POSPEŠENI KOEF. LIKVIDNOSTI kaže ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

KRATKOROČNI KOEF. LIKVIDNOSTI izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

Pojasnilo postavk letnega poročila gospodarskih družb

Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE"

Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI"

Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI". FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

Kazalnik DOBIČEK / IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA"

Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

Urejanje klasifikacij CPA in CPV

7.1 Opis klasifikacije izdelkov in storitev CPA in CPV?

Sta klasifikaciji, ki se uporabljata in sta merodajni predvsem na področju držav Evropske Unije. Namen obeh klasifikacij je čim bolj natančno in celovito opisati izdelke ali storitve podjetij. Kratice obeh klasifikacij pomenijo: CPA (Klasifikacija proizvodov po dejavnosti) CPV (Besednjak javnih naročil).

7.2 Zakaj naj si uredim klasifikaciji izdelkov in storitev CPA in CPV?

Izbira izdelkov in storitev, ki opredeljujejo vaše podjetje in jih določite s pomočjo šifranta CPV klasifikacij, vam omogoča aktivno in uspešno sodelovanje na bizijevi poslovni e-tržnici. Poleg tega, opiše dejavnosti in izdelke vašega podjetja na bolj celovit in natančen način, kot to omogoča klasifikacija SKD. Z izbiro ustreznih klasifikacij boste lahko izkoristili vse možnosti elektronske tržnice, aktivno oddajali ponudbe ali povpraševanja, poleg tega pa bodo vaši izdelki in storitve vidni tudi ostalim uporabnikom tržnice. Ureditev klasifikacij nima za vas ali vaše podjetje nobenih pravnih ali finančnih obveznosti in ni pravno obvezujoča.

7.3 Kako naj si uredim (odstranim ali izberem) klasifikaciji izdelkov in storitev CPA in CPV?

Podatke lahko uredite na spletni strani www.bizi.si in sicer tako, da s pomočjo iskalnika poiščete svoje podjetje in ga izberete. V navigacijski vrstici izberite možnost »uredi podatke«. V novem oknu, ki se odpre izberite »uredi CPA/CPV klasifikacijo«. V oknu, ki se odpre, sta navedena dva sklopa z navedenimi dejavnosti, ki jih imate trenutno pripisane. Dejavnosti smo vam pripisali na podlagi vaše glavne SKD dejavnosti, zato morda ne opisujejo povsem natančno izdelkov ali storitev, s katerimi se ukvarjate. Nepravilne dejavnosti lahko odstranite s klikom na »odstrani«. S klikom na »uredi CPA« ali »uredi CPV« se odpre novo okno, kjer lahko izberete dejavnosti ali storitve, ki natančneje opisujejo vaše podjetje. To storite na dva načina:

1) s klikom na zapis se odprejo podnivoji posamezne klasifikacije. Izberete lahko klasifikacije iz zadnjega nivoja. To storite tako, da kliknete gumb »dodaj«. Zapis se umesti med izbrane zgoraj desno. Izberete lahko poljubno število klasifikacij. Dokončno jih potrdite s klikom na gum »Potrdi«.

2) V vnosno polje vpišite besede, ki najbolje opisujejo vaše izdelke ali storitve. Ob kliku na gumb išči, se pod vnosnim poljem izpišejo rezultati. S klikom na »prikaži« se pokaže zapis na drevesu dejavnosti in storitev, od tukaj naprej je postopek identičen postopku opisanemu zgoraj.

Spremembe se zapišejo v bazo, na bizi.si pa bodo dokončno vidne, ko jih preveri in potrdi administrator.