Epidemija je globoko zarezala v pore ne le podjetij, ampak tudi posameznikov, mnogi med njimi so po dolgih letih izgubili tudi zaposlitev. Pogovarjali smo se z Vlasto Hojan, Alenko Virant, Mirjam Gostinčar in Marjetko Jelaska, ki so po izgubi zaposlitve ustanovile Društvo za pomoč v tretjem življenjskem obdobju.
V času prve razglasitve epidemije marca lani je ustavljeno gospodarstvo okrnilo kar precejšen del izvajanja socialnovarstvenih programov, delavnic za starejše, dogodke, festivalne dejavnosti, skupnostne akcije, pa tudi vso izobraževalno dejavnost s področja starostne – gerontološke problematike. Vrata so zaprli domovi za starejše, različni centri za starejše, društva, knjižnice in drugi javni prostori, kjer se je starejša populacija rada srečevala.
Izguba redne zaposlitve – kako naprej?
Sogovornice pravijo, da je manj dejavnosti omejilo tudi financiranje nevladnih organizacij, in kljub dolgoletnim izkušnjam pri pomoči, informiranju, svetovanju ter izobraževanju starejših, so maja lani prav zaradi zmanjšanja sredstev, izgubile redno zaposlitev v eni od dobro stoječih nevladnih organizacij, v kateri so delovale več let. Izgubiti zaposlitev in najti novo v času epidemije, ni bilo lahko, saj so delo s starejšimi opravljale z navdušenjem, predvsem pa predano in uspešno. Vsaka se je v tem času morala znajti po svoje, vendar so vse čutile, da bodo svojo poklicno pot nadaljevale v socialnem varstvu, torej nudile pomoč starejšim. Poskusile so mnogo prekarnih del, bile so prostovoljke, osebne asistentke, proizvodne delavke, preizkusile so se v tržnem marketingu in računovodstvu.
Odločitev za samostojno pot
Zaradi preteklih izkušenj − dolgoletnega izvajanja družabništva, socialnih storitev in druge neformalne pomoči starejšim na domu, predvsem pa veselja do dela s ciljno skupino, empatije in inovativnih idej za organizacijo pomoči starejšim na domu, so želele na tem področju delovati še naprej. Dodatne vzgibe za skupno pot so našle tudi v osebnostni rasti, medgeneracijskem povezovanju in delovanju v družbeno korist. Tako so sogovornice oktobra ustanovile novo društvo za pomoč ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Njihove aktivnosti so usmerjene v individualno pomoč starejšim, zagotavljanje njihove socialne vključenosti in reintegracije v skupnost ter v ohranjanje aktivnega in zdravega načina življenja v njihovem bivalnem okolju.
Ciljna skupina potrebuje širok nabor pomoči
Nudijo praktično pomoč, sprehode, prilagojene športne aktivnosti, spremstvo starejših pri vsakdanjih opravilih, na kulturnih dogodkih, organiziranih izletih, pri izobraževalnem procesu in društvenih dejavnosti, dostavo hrane, zdravil in drugih temeljnih življenjskih dobrin na dom, prevoz do termalnih rehabilitacijskih centrov in termalnih zdravilišč, pa tudi lažja gospodinjska, vrtna in hišna opravila. Starejšim in svojcem tudi svetujejo. Veliko aktivnosti v društvu sploh še niso začeli izvajati (npr. prevoze, spremstva), so pa, kot pravijo sogovornice, aktualne epidemiološke razmere odlična priložnost za dosledno obveščanje in informiranje starejših o njihovih pravicah, kateri protikoronski ukrepi jim prinašajo solidarnostne dodatke, subvencije in koriščenje drugih vrst pomoči.
Največji izziv – pridobivanje sredstev
Ker se nevladne organizacije v večini financirajo prek javnih razpisov, za katere pa morajo izpolnjevati kar nekaj pogojev, in ker strokovne komisije običajno dajejo prednostno vlogo že uveljavljenim organizacijam, je na začetku težko pričakovati veliko sredstev − četudi izvajajo aktivnosti, po katerih je veliko povpraševanje in so za obstoj družbe kot celote eksistencialne. Tako je njihov največji izziv pridobiti donatorska in sponzorska sredstva – saj tudi podjetja, žal, namenjajo manj sredstev v dobrodelne namene.
Kljub vsemu pa sogovornice izpostavljajo ažurnost, dosegljivost, predvsem pa prilagodljivost javnih uslužbencev strankam, kar se je v času epidemije izkazalo za zelo delujočo in cenjeno prakso.
Ob vsem tem so jim velik izziv na začetku predstavljali tudi prostori oziroma priglasitev sedeža društva, trenutno pa se spoprijemajo predvsem z izzivi promocije, saj središča, kjer so se srečevali upokojenci, ostajajo zaprta. Izkoriščajo potencial družbenih omrežij, tiskanih medijev, obenem pa se zavedajo, da starejši veliko hitreje zaupajo besedi od ust do ust in pozitivnemu mnenju uporabnikov s terena.
Zadovoljstvo in razbremenjevanje stisk družin
Ker so se vsi izobraževalni dogodki in delavnice preselili na splet, starejši pa niso najbolj vešči rokovanja z virtualnim svetom, to zanje pomeni tudi manj stikov, informiranosti, zamujenih priložnosti ter tako poglablja njihove stiske. Zato je delovanje njihovega društva še toliko bolj pomembno. Za največji uspeh v času epidemije štejejo zadovoljstvo in razbremenjevanje stisk družin, ki so se s pomočjo njihovih aktivnosti, družabništva, gospodinjske pomoči in nočnega varstva lažje spoprijemale z vsakodnevnimi izzivi, usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja ter tako ohranile duševno zdravje in vedrino.
V prihodnje bodo v društvu še več pozornosti namenili promociji aktivnosti, zbiranju sredstev (sogovornice si želijo, da bi jim uspelo pridobiti dovolj finančnih sredstev tudi za redno zaposlitev), neformalnemu izobraževanju in sodelovanju v posvetih s področja starostne problematike. Začele so tudi mreženje z izbranimi organizacijami, načrtujejo pa tudi večji promocijski dogodek in prireditev v samem centru Ljubljane, ki je predvidena v mesecu maju. Predvsem pa si želijo brez omejitev nadaljevati s svojim poslanstvom − z aktivnostmi, s katerimi rastejo tudi same ter dajejo smisel njihovemu življenju in življenju drugih.
Društvo za pomoč v tretjem življenjskem obdobju je prostovoljna, samostojna, neprofitna, nepridobitna, humanitarna organizacija, katere primarni namen je zagotavljanje pomoči starejšim osebam nad 65 let, njihovim svojcem ali skrbnikom pri odkrivanju, reševanju in lajšanju socialnih stisk v domačem okolju. Aktivnosti izvajajo v Mestni občini Ljubljana, na celotnem območju LPP ter v Mestni občini Novo mesto.
Preberite še: