Izberi dejavnost

Iskalnik dejavnosti:


Dodaj TSMEDIA dejavnosti
Izbrane dejavnosti

POMOČ POSLOVNI ASISTENT BIZI.SI


Kazalo

  1. Iskanje podjetij
    1. Hitro iskanje
    2. Napredno iskanje
    3. Iskanje po dejavnostih
  2. Analiza trga
    1. Določitev trga po meri
    2. Prikaz podatkov o izbranem trgu
    3. Prikaz podjetij znotraj določenega trga
  3. Rezultat iskanja
    1. Izpis rezultatov
    2. Nastavitev pogleda
  4. Kartica podjetja - podrobni prikaz subjekta
    1. O podjetju
      1. Matično podjetje
      2. Stanje TRR
      3. Blokade TRR
      4. Ključne osebe
      5. Poslovne enote
    2. Finančni podatki
      1. Bilanca stanja
      2. Izkaz poslovnega izida
      3. Kazalniki
      4. Bonitetna ocena
    3. Analiza podjetja
      1. Primerjava podjetij
      2. Grafična analiza
      3. Tržni delež
  5. Aktualne objave
    1. Zadnji naroki
    2. Insolventnosti
    3. Objave o podjetju
  6. Bonitetna ocena
  7. Moj bizi - okolje namenjeno naročnikom
    1. Portfelj
    2. Analize trgov
    3. Iskanja
    4. Primerjave podjetij
    5. Bizi obveščevalec
    6. Moje podjetje
    7. Avatar (slika ob prijavljenem uporabniku)
  8. Orodja
  9. Pojasnila postavk bilanc in izkaza poslovnega izida
    1. Bilanca stanja
    2. Izkaz poslovnega izida
    3. Kazalniki
  10. Pojasnila postavk bizi bilance
    1. Pojasnilo postavk letnega poročila majhnega samostojnega podjetnika
    2. Pojasnilo postavk letnega poročila gospodarskih družb

Vsebina

  1. Iskanje podjetij

    Ko iščemo podjetja je možno več načinov iskanja, ki bodo obrazložena v nadaljevanju.

    1. Hitro iskanje

      Hitro iskanje je uporabno, ko iščemo eno podjetje ali več podjetij preko ključne besede. Hitro iskanje je zgoraj desno od logotipa bizi.si. V polje vpišemo naziv, matično, davčno številko ali ključno besedo. Med iskanjem nam bizi predlaga rezultate iskanja, ki jih lahko izberemo ter zadnja iskanja. Le-ta lahko s klikom izberemo. Kliknemo na lupo za iskanje ali pritisnemo na tipko Enter na tipkovnici. Prikažejo se nam zadetki iskanja.

    2. Napredno iskanje

      Napredno iskanje je primerno, ko si želimo ustvariti poljubno bazo poslovnih subjektov, pridobiti seznam podjetij, ki imajo določen status (objavo sodišča, blokiran račun, določeno višino prihodka, itd.) ter ko iščemo povezane osebe (vpišemo ime in priimek osebe ali podjetja in bizi bo prikazal vsa podjetja s katerimi je ta oseba ali podjetje povezano).

      Napredno iskanje ponuja številne možnosti:

      Dejavnosti - omejimo po dejavnosti, tako da kliknemo na uredi izbiramo med TSMEDIA dejavnost (vsak subjekt ima lahko več TSMEDIA dejavnosti) in SKD dejavnostmi (vsako podjetje ima po eno glavno SKD dejavnost)

      Datum vpisa - omejimo lahko med katerima datumoma je bil poslovni subjekt vpisan v poslovni register

      Statistična regija - iskanje lahko omejimo po statistični regiji tako, da izberemo eno izmed regij iz spustnega seznama.

      Občina - izberemo občino iz katere želimo poiskati poslovne subjekte

      Kraj - vpišemo kraj. Ko vpišemo nekaj črk počakamo sekundo in bizi nam predlaga možne kraje.

      Ulica - podobno kot pri polju Kraj vpišemo nekaj črk in bizi nam predlaga ustrezne ulice. Izberemo ulico po kateri želimo iskati.

      Število zaposlenih - z izbiro števila zaposlenih lahko omejimo iskanje. Izpolnimo lahko eno ali drugo polje. Če izberemo pri prvem 5 in drugo polje pustimo prazno bodo prikazani subjekti z najmanj 5 zaposlenih

      Pravni status - s klikom na uredi urejamo pravne statuse podobno kot dejavnosti. Pravni status je na primer: s.p., d.o.o., d.n.o., d.d., agencija, ministrstvo, itd.

      Vrsta kapitala - izbiramo lahko med različnimi vrstami kapitala

      Vrsta lastnine - izbiramo lahko med različnimi vrstami lastnine

      Povezane osebe - vpišem ime in priimek (ali obratno) osebe ali naziv podjetje in bizi nam bo s sprožitvijo iskanja prikazal vse poslovne subjekte, s katerimi je oseba ali podjetje povezana.

      Objave sodišč - označimo lahko ali ima podjetje objavo sodišč

      TRR - označimo stanje računov poslovnega subjekta: odprt, zaprt, blokiran

      Finančna ocena - vpišemo lahko finančno oceno in tako sprožimo iskanje podjetij z boljšo ali slabšo finančno oceno.

      Polje z letnico - izberemo iz katerega leta naj bodo zajeti finančni podatki za katere vnesemo finančne kriterije

      Finančni kriteriji - privzeti so: Prihodki iz poslovanja podjetja, sredstva podjetja, kapital podjetja. V spustnem seznamu, ki je pod poljem Kapital podjetja lahko izberemo katerikoli finančni kriterij, ki ga dodamo s klikom na Dodaj kriterij.

      Nekateri od filtrov naprednega iskanja so dostopni samo naročnikom (iskanje po blokadah, finančni oceni, finančnih kriterijih, povezane osebe...)

      Za napredno iskanje je dovolj že, da vnesemo ali izberemo en kriterij in kliknemo na gumb Poišči podjetje.

    3. Iskanje po dejavnostih

      Iskanje po dejavnostih je primerno, ko želimo poiskati prav vse poslovne subjekte iz določene dejavnosti. Priporočamo previdnost, saj so lahko med rezultati tudi ukinjena podjetja. Za pripravo baze poslovnih subjektov je bolj priporočljivo Napredno iskanje.

      Izbiramo lahko med TSMEDIA dejavnostmi (bolj opisne kategorije) in SKD dejavnostjo (uradna iz AJPES - a). Vsak poslovni subjekt na bizi.si ima eno SKD dejavnost in več TSMEDIA dejavnosti. Dejavnosti lahko izbiramo s klikanjem na seznam. V pomoč je tudi iskanje po dejavnostih. Ko najdemo želeno dejavnost nanjo kliknemo in prikažejo se vsi poslovni subjekti izbrane dejavnosti.

      Do Iskanja po dejavnostih lahko pridemo tudi tako, da kliknemo na meni Podjetje in izberemo možnost Išči po dejavnostih

  2. Analiza trga

    Do analize trga pridemo tako, da kliknemo na meni Podjetja in izberemo možnost Naredi analizo trga. Druga možnost je, da kliknemo na meni Storitve in izberemo Analiza trga. S pomočjo analize trga lahko ugotovimo kako so poslovala podjetja v določenem obdobju.

    Analiza trga je funkcionalnost, ki je dostopna samo naročnikom.

    1. Določitev trga po meri

      Na voljo je kar nekaj možnih izbir po katerih lahko omejimo analizo trga:

      Izberi dejavnosti - s klikom na Uredi se nam prikaže pogovorno okno preko katerega lahko izbiramo med različnimi TSMEDIA dejavnostmi (bolj opisne kategorije) ali SKD dejavnostmi (uradna dejavnost AJPES). Vsako podjetje ima lahko več TSMEDIA dejavnosti in eno glavno SKD dejavnost.

      Izberi regijo, občino in kraj - s klikom na Uredi se odpre pogovorno okno, kjer lahko izbiramo regijo, občino in kraj

      Izberi pravni status - s klikom na Uredi analizo omejimo po pravnem statusu kot so na primer: s.p., d.o.o., d.n.o., ministrstvo, itd.

      Število zaposlenih - izberemo lahko število zaposlenih ter tako omejimo analizo na podjetja z določenim številom zaposlenih.

      Finančne kriterije - izberemo leto iz katerega naj bodo zajeti finančni podatki. Privzeti finančni kriteriji so: Prihodki iz poslovanja podjetja, Sredstva podjetja, Kapital podjetja. Izberemo lahko tudi katerikoli finančni kriterij ter ga s klikom na Dodaj kriterij dodamo.

      Analizo trga lahko izvedemo z izbiro vsaj enega kriterija.

    2. Prikaz podatkov o izbranem trgu

      Prikaže se analiza trga na podlagi kriterijev, ki smo jih vnesli. Vsi vneseni kriteriji so prikazani v okvirju na desni strani. V okviru se nahaja gumb Popravi iskanje. S klikom nanj se ponovno odpre obrazec za nastavitev kriterijev za analizo trga. Prikazani so kriteriji, ki smo jih predhodno vnesli. S klikom na novo iskanje se nam odpre prazen obrazec preko katerega izvedemo analizo trga. V okvirju je za dve leti navedeno število podjetij.

      Na vrhu je grafična analiza trga, kjer je za več let prikazano gibanje naslednjih finančnih postavk: sredstva, kapital, prihodki podjetja, čisti dobiček ali izguba. V primeru, da z miško pokažemo na piko, ki je prikazana na grafu, se nam prikaže vrednost posamezne postavke. Pod grafom so prikazani še finančni podatki za dve leti, indeksi sprememb, povprečje na podjetje ter standardni odklon.

      Nad grafom so na voljo različna orodja, med drugim:

      Izvozi v Excel - finančne podatke izvozimo direktno v Excel

      Shrani analizo - analizo trga shranimo v moj bizi in jo potem iz njega zaženemo z enim samim klikom.

    3. Prikaz podjetij znotraj določenega trga

      Seznam vseh podjetij znotraj trga lahko pridobimo tako, da kliknemo na možnost Prikaži podjetja. Dobimo enak izpis podjetij, kot jih dobimo, če podjetja iščemo preko naprednega iskanja ali iskanja po dejavnostih. Več o nastavljanju izpisa si poglejte v poglavju Rezultat iskanja.

  3. Rezultat iskanja
    1. Izpis rezultatov

      Ko pri iskanju podjetij (hitro iskanje, napredno iskanje, iskanje po dejavnostih) se nam prikaže seznam podjetij. V pravokotniku zgoraj so prikazani parametri iskanja, število zajetih podjetij in število prikazanih podjetij.

      Pod pravokotnikom je Vrstni red preko katerega lahko nastavimo kako so razvrščena podjetja. Po privzetem so podjetja, ki imajo zakupljeno oglaševanje na bizi.si (logotip, aktivna spletna povezava, ključne besede, itd.) na višjih mestih. Z izbiro možnosti % ujemanja bodo podjetja, ki se bolj ujemajo iskalnemu pojmu prikazana na vrhu.

    2. Nastavitev pogleda

      V pravokotniku zgoraj, kjer so navedeni kriteriji iskanja ter število podjetij imamo na voljo Nastavitev izpisa. S klikom nanj se nam prikaže pogovorno okno preko katerega lahko nastavljamo kateri podatki so po stolpcih prikazani v izpisu. Z izjemo polja Naziv lahko dodamo še do 6 poljubnih podatkov. Stolpce lahko tudi poljubno razvrstimo s klikom na puščico gor in dol pri vsakem polju. Nastavimo lahko do 100 podjetij, ki so prikazani na strani. Vsako postavitev stolpcev si lahko shranimo kot nov seznam, kar nam omogoča, da lahko preprosto preklopimo pogled in že imamo prikazane želene podatke. Določimo lahko tudi kateri seznam bo privzet in bo le-ta vedno prikazan v izpisu.

  4. Kartica podjetja - podrobni prikaz subjekta

    Podatke o poslovnem subjektu lahko pregledujemo tako, da se z krogcem na miški ali drsnikom internetnega brskalnika pomikamo od zgoraj navzdol. Z lažjo navigacijo so takoj pod imenom podjetja na voljo možnosti: O podjetju, Finančni podatki, Analiza podjetja, Aktualne objave ter Orodja. Do podrobnejših informacij o bonitetni oceni pridemo tako, da kliknemo na bonitetno oceno

    1. O podjetju

      V zavihku O podjetju so prikazani osnovni podatki: matična, davčna, kontaktni podatki, povezava do več kontaktnih podatkov v Telefonskem imeniku Slovenije, spletna stran podjetja in e–naslov.

      1. Matično podjetje prikazuje PRS (Poslovni register Slovenije, vir AJPES)
      2. Stanje TRR prikaže odprte in zaprte TRR - je podjetja, za naročnike se tukaj pokaže še status Blokade TRR.
      3. S klikom na Blokade TRR preverimo ali je podjetje v preteklosti imelo blokirane račune. S klikom na Vsi TRR-ji se prikažejo vsi, tudi zaprti, računi poslovnega subjekta.

        Blokade se beležijo kot rezervacija sredstev (Po nasvetu Banke Slovenije, blokade, ki trajajo 3 delovne dni in manj, ne izkazujejo nujno pomanjkanje sredstev, temveč rezervacijo sredstev na tem računu.) ter kot blokade TRR: vse blokade, ki trajajo 3 delovne dni ali več.

      4. Ključne osebe prikaže ustanovitelje, zastopnike in člane nadzornega sveta (vir Ajpes).

        Naročnik lahko s klikom na osebo ali podjetje sproži iskanje po povezanih osebah.

      5. S klikom na Poslovne enote (bolj na vrhu) se prikažejo vse poslovne enote podjetja.
    2. Finančni podatki

      Grafično v stolpcih je prikazano gibanje prihodkov. Ko odkljukamo Čisti dobiček ali izguba se v oranžnem grafikonu prikaže še dobiček ali izguba. Pod grafom so prikazani vsi pomembni finančni podatki za zadnji dve leti. Z zeleno ikono (trikotnik obrnjen navzgor) so označene postavke, ki so se povečale, z rdečo ikono (trikotnik obrnjen navzdol) so označene postavke, ki so se zmanjšale. V primeru, da ni podatka oz. ni bilo sprememb je prikazana črna pika.

      S klikom na Izvozi finančne podatke izvozimo vse finančne podatke v Excelovo datoteko.

      Podrobneje si lahko pogledamo še (od leta 2004 naprej)

      1. Bilanca stanja - prikazane postavke iz bilance stanja za zadnja tri leta. S simboli je označeno ali so se postavke povečale ali zmanjšale.
      2. Izkaz poslovnega izida - prikazane postavke za zadnja tri leta. Ravno tako je s simboli označeno kako so se spreminjale posamezne postavke.
      3. Kazalniki - prikazani so vsi ključni kazalniki za zadnja tri leta: kazalniki uspešnosti, kazalniki donosnosti, koeficient gospodarnosti poslovanja, kazalniki likvidnosti, stopnja lastniškosti financiranja, stopnja osnovnosti investiranja, koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev. Vse spremembe so nazorno prikazane s simboli.
      4. Bonitetna ocena - prikaže se bonitetno poročilo v brskalniku. Prikazani so vsi ključni podatki, vključno z grafično analizo vseh ključnih kazalnikov. S klikom na Prenesi bonitetno poročilo prenesemo bonitetno poročilo v PDF datoteki. Naročniki lahko neomejeno izvažajo Bonitetna poročila, za vse ostale stane poročilo 18,90€ + DDV.
    3. Analiza podjetja

      Prikazane so tri analize:

      1. Primerjava podjetij - primerja se 5 podjetij po prihodkih. S klikom na Podrobnosti se prikaže podrobnejša analiza. Izbrati je možno poljubno finančno postavko ter poljubna podjetja s klikom na Uredi podjetja. Spodaj so prikazani tudi finančni podatki podjetij, ki so vključeni v primerjavo. S klikom na naziv posameznega podjetja se odpre kartica tega podjetja.
      2. Grafična analiza - prikazana je analiza podjetja po petih različnih postavkah. S klikom na Podrobnosti se pod grafom prikažejo tudi finančni podatki. Analizo je možno poljubno prilagoditi. Poljubno lahko nastavimo do 5 različnih postavk tako, da kliknemo Uredi kriterije. Nastavimo lahko tudi privzeti pogled, ki bo vedno najprej prikazan.
      3. Tržni delež - na podlagi prihodkov iz dejavnosti je prikazan tržni delež podjetja in treh večjih konkurentov. S klikom na Podrobnosti se finančni podatki prikažejo tudi v tabeli.
  5. Aktualne objave
    1. Zadnji naroki (vir sodišče.si) - Naroki dajejo informacijo o sodnih obravnavah na slovenskih sodiščih. Objavljeni so vsi naroki omenjenih sodišč. Pravnomočnost sodb, zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov, ni javen podatek. V narokih so zajete obravnave tožb in ne izvršbe.

      Za umik gospodarskega spora potrebujemo kopijo uradnega dokumenta, ki dokazuje, da je spor že zaključen oziroma pravnomočen. Kopijo pošljite na faks 01 4730016 ali na e-pošto bizi@tsmedia.si.

    2. Insolventnosti (vir I d.o.o. in AJPES) - Prikazane so vse aktualne objave kot so stečaj, likvidacija, prisilna poravnava, izbris. Objavljeni so vsi pomembni datumi, vključno z rokom za prijavo terjatev.
    3. Objave o podjetju - novice, ki jih naročniki na bizi.si sami vpisujejo preko okolja MOJ bizi, ter informacije iz aplikacije SEOnet, katere urednik je Ljubljanska borza d.d.
  6. Bonitetna ocena

    Do tega zavihka lahko pridemo na dva načina: s klikom na Bonitetno oceno, ki je poleg naziva podjetja ali s klikom na Bonitetna ocena v zavihku Finančni podatki. Gre za prikaz bonitetnega poročila v brskalniku. Prikazani so vsi pomembni podatki vključno z grafično analizo vseh pomembnih kazalnikov.

    Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja. Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo bonitetne ocene hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri poslovanju z obstoječim ali potencialnim poslovnim partnerjem. Višja kot je bonitetna ocena, manjše naj bi bilo tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in obratno. Bonitetna ocena v poslovnem imeniku bizi.si ni naročena in avtorizirana s strani podjetij.

    Natančna metodologija izračuna je poslovna skrivnost. Okvirno pa je bonitetna ocena sestavljena iz finančnega dela (letna poročila podjetij - statični del ocene) in dinamičnega dela oz. t.i. »mehkih podatkov« podjetja (stanje TRR, stečaj, likvidacija...).

    Model, po katerem je finančna ocena izračunana upošteva tudi priporočila mednarodne študije Basel I in II. Ocena ni naročena in avtorizirana s strani podjetij.

    (barvni ščit) je sestavljena iz dveh delov:

    Finančne ocene (statični del bonitetne ocene, ki se tekom leta ne spreminja) - Finančna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za zadnja tri leta. V izračunu finančne ocene je upoštevanih več preračunanih kazalnikov, ki so ustrezno ponderirani. Končna ocena je rezultat kompleksnega preračuna postavk iz letnega poročila podjetja za zadnja tri poslovna leta. Največji poudarek je dan finančni varnosti, donosnosti, učinkovitosti, uspešnosti in denarnemu toku. Poleg tega se pri izračunu finančne ocene upoštevajo še druge postavke.

    Končna izračunana vrednost 0 predstavlja najslabšo, medtem, ko vrednost 100 predstavlja odlično finančno oceno.

    Sam statični del bonitetne ocene ne zadostuje za celovito informacijo o poslovnem zdravju podjetja, saj ocena zgolj na podlagi finančnih podatkov odraža preteklo stanje - za pretekla poslovna leta, ne vsebuje pa ažurnih - dnevno osveženih informacij. Te so na voljo v dinamičnem delu bonitetne ocene.

    Dinamičen del bonitetne ocene– spreminja se na podlagi stanja TRR (odprt, zaprt, blokiran) ter objav sodišč (stečaji, likvidacija, prisilna poravnava, izbris..). Namen dinamičnega dela bonitetne ocene je prikazati trenutno stanje podjetja in tako delovati kot korekcija oz. dopolnitev finančne ocene. Dinamični del odraža trenutno stanje podjetja na podlagi podatkov, ki so na voljo. Na bizi.si osvežujemo podatke na podlagi katerih se izračuna dinamični del bonitetne ocene na dnevni ravni.

  7. Moj bizi - okolje namenjeno naročnikom

    Moj bizi je vaš osebni arhiv in še več kot to. Do njega pridemo tako, da se z miško postavimo na vašega Avatarja, ki je desno zgoraj na strani. Okolje Moj bizi je namenjeno naročnikom, del orodij kot sta Shrani v svoj portfelj in Shrani iskanja pa sta namenjena tudi Brezplačno registriranemu uporabniku.

    S klikom na Uredite svoje nastavitve lahko urejamo:

    Osnovni podatki - spremenimo lahko privzeti e-naslov na katerega je vezano uporabniško ime.

    Sprememba gesla - spremenimo lahko svoje geslo. To storimo tako, da vpišemo staro geslo in dvakrat v različni polji novo ter kliknemo na gumb Spremeni.

    Bizi obveščevalec - spremenimo oz. nastavimo lahko e-poštni naslov in mobilno številko, na katere prejemamo bizi obveščevalec. Preko e-pošte prejmete vse informacije o kritičnih dogodkih in spremembah, preko SMS obvestilo, da vas na vašem e-poštnem naslovu čaka bizi obveščevalec.

    1. Portfelj

      Portfelj podjetij je takoj prikazan, ko izberemo Moj bizi. Na vrhu je prikazan povzetek portfelja: povprečna finančna ocena, objave sodišč ter povprečni finančni podatki. V primeru, da izberemo poljubno kategorijo se povzetek portfelja spremeni.

      V naslednji vrstici je meni, kjer je napisano Vse kategorije. S klikom na ta meni se prikažejo vse kategorije, ki so shranjene. Izberemo poljubno kategorijo in prikažejo se samo podjetja iz določene kategorije. Polje z lupo je polje, kjer lahko iščemo podjetja znotraj portfelja. Poljubna podjetja lahko dodajamo v portfelj, tako da kliknemo Uvozi seznam podjetij ter v pogovorno okno skopiramo matične ali davčne številke podjetij.

      Spodaj so prikazana vsa podjetja iz portfelja ali izbrane kategorije. V polju Bizi obveščevalec so označena podjetja, za katere je že nastavljen bizi obveščevalec. V primeru, da podjetje še ni dodatno v bizi obveščevalec, s klikom na zvezdico shranimo podjetje v obveščevalec. S ponovnim klikom podjetje ostranimo iz bizi obveščevalec. Na koncu je pri vsakem podjetju povezava Uredi. S klikom nanjo se odpre pogovorno okno v katerem lahko za posamezno podjetje uredimo: spremenimo ali dodamo opombo, podjetje prenesemo na drugo kategorijo.

    2. Analize trgov

      Prikazane so vse shranjene analize trgov. S klikom na naziv se zažene analiza trga. Za vsako analizo je navedeno za katero leto je bila narejena, kriteriji trga, število podjetij v agregatu ter opombe. S klikom na Uredi lahko urejamo naziv analize, spremenimo ali dodamo opombo ter prestavimo analizo v poljubno kategorijo.

      Podobno kot pri Porteflju lahko tudi pri analizi trga izberemo poljubno kategorijo ter iščemo po shranjenih analizah. S klikom na Nova analiza trga se nam prikaže obrazec Nova analiza trga.

    3. Iskanja

      Shranjena so vsa iskanja, ki jih zaženemo tako da kliknemo na naziv sikanja. Prikazani so še kriteriji iskanja, število zadetkov oz. poslovnih subjektov, opombe, datum nastanka. Z klikom na Uredi lahko spremenimo naziv iskanja, dodamo ali spremenimo opombo ter lahko iskanje premaknemo v poljubno kategorijo.

      Možno je izbrati poljubno kategorijo ter iskani po shranjenih iskanjih.

    4. Primerjave podjetij

      Shranjene so primerjave podjetij, ki jih zaženemo s klikom na naziv primerjave. Navedena so podjetja, ki so vključena v primerjavo, datum, ko smo shranili v moj bizi. S klikom na Uredi lahko uredimo naziv iskanja, spremenimo ali dodamo opombo ter prenesemo primerjavo na katero izmed že ustvarjenih ali v novo kategorijo.

      Možno je iskanje po primerjavah. Ravno tako lahko izberemo poljubno kategorijo in prikažejo se nam le primerjave izbrane kategorije.

    5. Bizi obveščevalec

      Prikazana so aktualna obvestila za vse poslovne subjekte, ki jih imamo shranjene v bizi.si obveščevalec.

    6. Moje podjetje

      Urejamo lahko podatke o svojem podjetju.

    7. Avatar (slika ob prijavljenem uporabniku)

      Desno od polja za iskanje je prikazana slika uporabnika. Poleg slike je navedeno število aktualnih sprememb in kritičnih dogodkov, ki so bili zajeti v bizi obveščevalec.

      S klikom na sliko uporabnika se prikažejo naslednje možnosti:

      Portfelj - prikaže se seznam vseh podjetij shranjena v Moj bizi.

      Iskanja - prikažejo se vsa iskanja shranjena v Moj bizi.

      Bizi obveščevalec - prikažejo se vse aktualne spremembe in kritični dogodki, ki so vključene v bizi obveščevalec.

      Analize trgov - prikaže se vse shranjene analize trgov shranjene v Moj bizi.

      Primerjave podjetij - prikažejo se vse shranjene primerjave podjetij v Moj bizi.

      Moje podjetje - urejamo lahko podatke o svojem podjetju.

      Nastavitve računa - spremenimo lahko privzet e-naslov za uporabniško ime, geslo ter nastavimo ali spremenimo e-naslov in mobilno številko za prejemaje bizi obveščevalcev.

      Odjavi - odjavimo se iz bizi.si

  8. Orodja

    Podjetja, ki jih želite obdelovati z orodji morate predhodno odkljukati.

    S klikom na Orodja se prikažejo naslednje možnosti:

    Ustvari ovojnice - za izbrano podjetje ustvarimo Wordovo datoteko za tiskanje standardne ovojnice. Prednastavljene dimenzije ovojnice, na katero želite tiskati, ustrezajo dimenzijam »amerikanke«.

    Izvozi v Excel - v Excel izvozimo vse osnovne PRS podatke in vse finančne podatke za posamezen poslovni subjekt. Finančnih podatkov za več podjetij naenkrat NI možno izvoziti, samo za posamezno podjetje. Podatke lahko odprete in jih obdelujete takoj, ali pa jih shranite na svoj računalnik. Izbirate lahko med vrstičnim in stolpičnim prikazom podatkov.

    Shrani podjetje v svoj Portfelj - poslovni subjekt shranimo v Moj bizi. Podjetje lahko shranimo v moj bizi s klikom na Shrani v portfelj.

    Bazo poslovnih subjektov imamo tako vedno na voljo, ne glede na to na katerem računalniku smo. Podjetja lahko shranimo v poljubno kategorijo, kar omogoča lažje urejanje v Mojem bizi-ju.

    Prikaži agregat - za izbrana podjetja naredimo analizo trga, ki je sestavljena iz grafične analize ter prikazom finančnih podatkov za dve leti. Prikazano je tudi povprečje na podjetje in standardni odklon.

    Shrani primerjavo - v okolju Moj bizi shraniš iskalne kriterije, da jih lahko naslednjič uporabiš

    Primerjaj podjetja - S klikom na gumb primerjaj podjetja se odpre okno, kjer lahko grafično in s pomočjo primerjave podatkov primerjate gospodarske družbe ali samostojne podjetnike med seboj. Prikazano imate primerjavo prvih petih izbranih podjetij po kriteriju »prihodek podjetja«. S pomočjo spustnega menija lahko izberete želen kriterij primerjave. Primerjana podjetja lahko tudi zamenjate. Izbirate lahko iz nabora podjetij, ki ste jih kot relevantne označili že prej, ali pa poiščete povsem novo podjetje in ga dodate v nabor primerjanih. To storite tako, da izberete možnost »Uredi podjetja«. Odpre se novo okno, kjer imate navedena podjetja, ki ste jih izbrali v celoten sklop primerjave, na desni pa podjetja, ki jih dejansko primerjate med seboj. Če želite iz nabora podjetij, ki jih trenutno primerjate odstraniti podjetje, izberite gumb »Odstrani«. Podjetje, ki ste ga odstranili se prenese na levo, med podjetja, ki jih lahko s klikom na gumb »Izberi« umestite v primerjavo. Če želite dodati podjetje, ki ga še ni med podjetji za primerjavo, vpišite v polje »išči« naziv podjetja, matično ali davčno številko in pritisnite gumb »Išči«. Izpišejo se zapisi v bazi, ki so povezani z vpisanim iskalnim terminom. S klikom na gumb »dodaj« uvrstite izbrano podjetje v nabor podjetij izmed katerih lahko izberete podjetja za primerjavo za primerjavo, s klikom na gumb »Izberi« umestite podjetje v primerjavo.

    Podatke podjetij lahko izvozite v excel in jih naprej obdelujete v tem orodju. S kljukico označite katera podjetja želite izvoziti in izberite možnost izvozi v Excel. Podatke lahko odprete in jih obdelujete takoj, ali pa jih shranite na svoj računalnik. Izbirate lahko med vrstičnim in stolpičnim prikazom podatkov.

    Dodaj v bizi.si obveščevalec - za podjetja v bizi.si obveščevalcu boste dnevno obveščeni o vseh kritičnih dogodkih ter o vseh pomembnih spremembah za ta podjetja. Obvestilo boste prejeli na svoj e naslov in na GSM kot SMS sporočilo. Podatke za prejemanje obvestil nastavite v Nastavitvah računa, ki se nahaja desno zgoraj ob vaši prijavi.

    V bizi.si obveščevalec lahko poslovni subjekt shranimo s klikom na Spremljaj podjetje.

    Premakni - premaknemo (podjetje, iskanje, analizo trga) iz ene kategorije v drugo.

    Odstrani - odstranimo (podjetje, iskanje, analizo trga) iz mojega bizi.

  9. Pojasnila postavk bilanc in izkaza poslovnega izida
    1. Bilanca stanja

      STALNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe.

      ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

      POSLOVNE TERJATVE so terjatve, ki so povezane s poslovanjem in ne s financiranjem ali naložbenjem. Terjatve so pravice zahtevati od določenega poslovnega subjekta plačilo dolga, dobavo blaga ali opravitev storitev. Glede na zapadlost v plačilo se razčlenjujejo na dolgoročne in kratkoročne. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami se izkazujejo tudi tiste dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja. Med poslovne terjatve se ne štejejo kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe. Te se v bilanci štejejo k sredstvom.

      DOBROIMETJA PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA so denarna sredstva v blagajni, prejeti čeki in drugi takoj unovčljivi vrednostni papirji ter knjižni denar (denar na računih pri bankah in drugih finančnih institucijah, depoziti na vpogled).

      AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so največ leto dni vnaprej plačani stroški in odhodki ter prehodno nezaračunani prihodki. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid; prav tako še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog, temveč bodo šele kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in zalog.

      REZERVE IZ DOBIČKA so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Razčlenjujejo se na zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice ali deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

      REZERVACIJE je mogoče obravnavati kot dolgove v širšem smislu in pomenijo zneske v obliki vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov, a se bodo poravnale v nedoločenem obdobju oz. bodo v prihodnosti omogočili pokritje pričakovanih in takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Take stroške oz. odhodke, katere mora poslovni subjekt zanesljivo oceniti, predstavljajo npr. pričakovane izgube iz tveganih pogodb, pokojnine, pričakovani stroški ob reorganizaciji, jubilejne nagrade in pričakovane odpravnine.

      DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, ki je daljši od enega leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Dolgoročne poslovne obveznosti so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

      SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

      NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarska družba dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

      OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema, stroji, osnovna čreda in večletni nasadi. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar.

      GIBLJIVA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s kratkoročnimi sredstvi obsegajo tudi dolgoročne poslovne terjatve, v nasprotju z obratnimi sredstvi pa tudi kratkoročne finančne naložbe.

      OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

      VPOKLICANI KAPITAL je osnovni kapital, zmanjšan za nevpoklicani kapital. Vpisan je v sodni register. Osnovni kapital je lahko glede na vrsto poslovnega subjekta delniški kapital, kapital z deleži ali kapitalska vloga. Delniški kapital se pojavlja pri delniških družbah, kapital z deleži pri drugih gospodarskih družbah, kapitalska vloga pa pri podjetjih posamičnih lastnikov.

      KAPITALSKE REZERVE sestavljajo vplačila, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic oziroma deležev, vplačila nad knjigovodskimi vrednostmi pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad nominalnim zneskom kapitala, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila družbenikov na podlagi statuta in zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev.

      PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID je še ne uporabljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še ne pokrita izguba iz prejšnjih let.

      ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

      PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA so spremembe v knjigovodski vrednosti sredstev po modelu prevrednotenja.

      FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI. Poslovne obveznosti so obveznosti oz. dolgovi povezani s poslovanjem, finančne obveznosti pa s financiranjem. Ločimo kratkoročne in dolgoročne finančne ter poslovne obveznosti.

      PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE se oblikujejo za vnaprej vračunane oz. pričakovane stroške oziroma odhodke ali za odložene prihodke gospodarskega subjekta. Vnaprej vračunani stroški so kritje za kasneje dejansko nastale stroške iste vrste. Tak primer so stroški kala, razsipa, uničenja in loma ali pa neposredni stroški nabave blaga. Ločimo kratkoročne in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

      NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva.

      DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

      DENARNA SREDSTVA so sredstva namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

      ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

      DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

      DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI so dolgoročna dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Dolgoročne poslovne obveznosti so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

      DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI so večinoma dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago in kupljene storitve.

      NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA so naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in dolgoročno odloženi stroški po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

      DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov gospodarskega subjekta in so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečal svoje finančne prihodke. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti gospodarski subjekt v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. To so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih gospodarskih subjektov, države, občine ali drugih izdajateljev. Pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne dolgoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem gospodarskem subjektu (naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem z namenom dolgoročnega doseganja donosov, ter naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno blago, ki naj bi jih posedovalo več kot leto dni in niso namenjene trgovanju). Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

      ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

      KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

      AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice.

      TERJATVE DO PODJETNIKA so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi. Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja.

      PODJETNIKOV KAPITAL je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov vrednosti stvarnega premoženja, posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala in poslovnega izida. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na datum izkaza stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v izkazu stanja.

      DOLGOROČNE REZERVACIJE so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Dolgoročne rezervacije so rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov in dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov. Med dolgoročnimi rezervacijami se evidentirajo tudi dolgoročno razmejeni prihodki.

      KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni. Pri sestavljanju bilance stanja se mednje všteva tudi del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, a še ni plačan, in del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v obdobju, ki je krajše od enega leta dni po datumu bilance. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov. Kratkoročne poslovne obveznosti so dolgovi povezani s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem (sem spadajo kratkoročni dobaviteljski krediti, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, kratkoročne obveznosti do države itd.).

      PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE se oblikujejo za vnaprej vračunane oz. pričakovane stroške oziroma odhodke ali za odložene prihodke gospodarskega subjekta. Vnaprej vračunani stroški so kritje za kasneje dejansko nastale stroške iste vrste. Tak primer so stroški kala, razsipa, uničenja in loma ali pa neposredni stroški nabave blaga. Ločimo kratkoročne in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

      DOLGOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od leta dni. Sestavljajo jih neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in dolgoročne finančne naložbe.

      ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.

      DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

      KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve. V nasprotju s gibljivimi sredstvi ne obsegajo tudi dolgoročnih poslovnih terjatev.

      KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

      KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

      DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

      ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je razlika med vsemi prihodki ter vsemi odhodki, zmanjšana za davek iz dobička in za druge davke v poslovnem letu. Pozitivni rezultat (presežek prihodkov nad odhodki) je čisti dobiček poslovnega leta, negativni (presežek odhodkov nad prihodki) pa čista izguba poslovnega leta. V primeru čiste izgube se ta pokriva iz vseh vrst kapitala, razen osnovnega. V primeru čistega dobička iz poslovanja se najprej pokriva morebitna izguba iz preteklih let ter se oblikujejo zakonske in statutarne rezerve.

    2. Izkaz poslovnega izida

      ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje je pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva od prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti glede možnosti vračila prodanih količin.

      USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE so proizvodi, ki jih je gospodarski subjekt proizvedel za svoje potrebe in jih je usredstvil med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, ter z njimi povezane storitve, ki jih je gospodarski subjekt prav tako sam opravil. Njihov znesek ne sme presegati stroškov, potrebnih za zgraditev oziroma izdelavo proizvoda oziroma opravitev storitve.

      DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI), povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala; takšno naravo ima tudi presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva.

      STROŠKI STORITEV so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

      PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI OBRATNIH SREDSTVIH se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatvah).

      BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA je seštevek čistega poslovnega izida poslovnega leta in prenesenega čistega poslovenga izida iz preteklih let.

      SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE je razlika med končnim (na koncu obračunskega leta) in začetnim (na začetku obračunskega leta) stanjem zalog nedokončane proizvodnje in storitev ter proizvodov. Če so zaloge konec obračunskega obdobja večje kot na začetku, govorimo o povečanju zalog. Znesek je pozitiven, z njim povečujemo poslovne prihodke, za pokrivanje stroškov v zalogah, ki niso bile prodane. V nasprotnem primeru pa manjše zaloge konec obračunskega obdobja od zalog na začetku istega obdobja kažejo na njihovo zmanjšanje. Znesek je negativen, z njim znižujemo poslovne prihodke, ker so stroški v zalogah nastali že v prejšnjem obračunskem obdobju.

      STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala) in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

      STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

      DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno.

      IZREDNI PRIHODKI vsebujejo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni prihodki se štejejo tudi tisti, ki so dobljeni za poravnavo izgube iz prejšnjih poslovnih let, razen če gre za uporabo lastnih virov sredstev.

      PRENESENI ČISTI DOBIČEK/IZGUBA je še ne nerazdeljeni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena in še ne pokrita izguba iz prejšnjih let.

      DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

      STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe. Stroški storitev so stroški storitev pri proizvajanju proizvodov, prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, po pogodbah o avtorskem delu oziroma iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami.

      STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

      ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

      PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev (zalog in poslovnih terjatvah).

      FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

      FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

      POSLOVNI IZID je dobiček ali izguba iz poslovanja (poslovni prihodki zmanjšani za poslovne odhodke), povečan za pozitivno ali negativno razliko med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Pozitivni rezultat je čisti dobiček iz rednega delovanja, negativni pa čista izguba iz rednega delovanja.

      STROŠKI MATERIALA IN NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.

      AMORTIZACIJA in prevrednotovalni poslovni odhodki PRI NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTVIH IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev razen dela, ki se nanaša na prevrednotenje in se krije v breme posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

      PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

      DRUGI STROŠKI so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami, štipendije in drugi podobni stroški. Med druge stroške se uvrščajo tudi dolgoročne rezervacije za stroške.

      IZREDNI ODHODKI so neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja. Kot izredni odhodek se štejejo tudi rezervacije za kritje verjetne izgube in če je mogoče razumno oceniti znesek možne izgube. Kot posebna vrsta izrednih odhodkov se šteje neporavnana izguba iz prejšnjih poslovnih let, ki se poravna z odpisom obveznosti ali s prejetimi dotacijami v obravnavanem poslovnem letu.

    3. Kazalniki

      DODANA VREDNOST
      Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

      EBITDA
      EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

      PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA
      Kazalnik kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

      ČISTA DONOSNOST KAPITALA (ROE)
      Kazalnik pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna.Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje na račun velikega zadolževanja.

      STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
      Kazalnik prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

      STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
      Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo stalna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero se gospodarska družba uvršča, hitrost obračanja gibljivih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

      DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA
      Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

      ČISTA DONOSNOST SREDSTEV (ROA)
      Ta kazalnik kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje.Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov.V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

      STOPNJA ZADOLŽENOSTI (V SRS 2001)
      Kazalnik pojasnjuje kolikšen delež sredstev je financiran z dolžniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika predstavlja večje tveganje za naložbe upnikov.

      GOSPODARNOST POSLOVANJA
      Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

      POSPEŠENI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
      Kazalnik kaže ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

      KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
      Kazalnik izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

      OSNOVNA SREDSTVA / VSA SREDSTVA
      Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

  10. Pojasnila postavk bizi bilance

    V poslovnem imeniku bizi.si objavljamo tudi finančne podatke - letna poročila poslovnih subjektov (gospodarskih družb in majhnih samostojnih podjetnikov), ki so registrirani in opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Osnovni vir finančnih podatkov je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

    V osnovi primerjava finančnih podatkov med gospodarskimi družbami in majhnimi samostojnimi podjetniki ni mogoča, saj se strukturi zapisov letnih poročil, ki jih podjetja oddajajo Ajpes med seboj razlikujeta. Z namenom omogočiti primerjavo finančnih podatkov med pravnoorganizacijskimi oblikami, pri katerih ta primerjava brez prilagoditve ni mogoča, smo na TSmedia, d.o.o., oblikovali svojo »bizi bilanco«. V praksi to pomeni, da smo v obeh strukturah pravnoorganizacijskih oblik izbrali tiste postavke iz letnih poročil, ki so enake in tako omogočajo primerjavo. Nekatere postavke, ki so v obeh strukturah različne pa smo smiselno združili oziroma poenotili - prevedli na skupni imenovalec. Pri večini postavk navajamo tudi razlago in opis pomena postavke. Postavke iz »bizi bilance« uporabljamo v sklopu vseh orodij npr. pri primerjavi podjetij, analizi trga, grafični analizi podjetja in tržnem deležu podjetja.

    Objavljamo tudi originalna letna poročila kot nam jih posreduje Ajpes. Do njih pridete, če na osnovnem pregledu subjekta pri vsebinskem sklopu »osnovni finančni podatki« kliknete na »več« ali če na splošnem pregledu subjekta v horizontalni navigaciji izberete možnost »finančni podatki«.

    1. Pojasnilo postavk letnega poročila majhnega samostojnega podjetnika

      SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

      DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

      NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva. DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

      Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE"

      Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

      KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, aktivne časovne razmejitve ter sredstva namenjena za prodajo.

      ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

      KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

      Postavka združuje postavki "KRATKROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "TERJATVE DO PODJETNIKA".

      DENARNA SREDSTVA so sredstva namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

      OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

      KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

      DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

      Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

      ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje je pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva od prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti glede možnosti vračila prodanih količin.

      DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

      Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

      STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala) in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

      STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

      ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

      DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno.

      Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI"

      Postavko FINANČNI PRIHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV", "FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL" in "FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV".FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

      Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI".FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

      Kazalnik DOBIČEK / IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA"

      Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

      ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala..

      DODANA VREDNOST je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

      Kazalnik DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

      EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

      Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

      Kazalnik ROE pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna.Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje na račun velikega zadolževanja.

      Kazalnik ROA kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje. Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

      GOSPODARNOST POSLOVANJA odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

      POSPEŠENI KOEF. LIKVIDNOSTI kaže ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

      KRATKOROČNI KOEF. LIKVIDNOSTI izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

      STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

      OSNOVNA SREDSTVA / VSA SREDSTVA
      Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

    2. Pojasnilo postavk letnega poročila gospodarskih družb

      SREDSTVA so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt. Gledano s finančnega zornega kota so sredstva povezana z naložbenjem poslovnih subjektov.

      DOLGOROČNA SREDSTVA sestavljajo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

      NEOPREDMETENA SREDSTVA so sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt dolgoročno za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo naložbe v dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice), dolgoročno odložene stroške poslovanja, razvijanja, naložbe v dobro ime ter dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva. DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE so dolgoročno odloženi stroški.

      Postavka združuje postavki "OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA" in "NALOŽBENE NEPREMIČNINE"

      Postavka DOLGOROČNE TERJATVE združuje postavki "DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE" in "ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK".

      KRATKOROČNA SREDSTVA so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo. Sestavljajo jih zaloge, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva, aktivne časovne razmejitve ter sredstva namenjena za prodajo.

      ZALOGE so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja poslovnega subjekta. Zajemajo zaloge materiala, zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge gotovih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Dani predujmi za material in trgovsko blago, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Količine v zalogi je treba ločevati od poškodovanih stvari v zalogi, proizvodov iz ustavljene proizvodnje, proizvodov slabše kakovosti in trgovskega blaga, ki ne gre v promet. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

      KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE so finančne naložbe z rokom dospetja do enega leta. Spadajo med sredstva, ki jih ima gospodarski subjekt z namenom, da bi z donosi kratkoročno povečeval svoje finančne prihodke. Mednje uvrščamo naložbe v kapital drugih gospodarskih subjektov, dana kratkoročna finančna posojila in kupljene vrednostne papirje (tudi lastne delnice).

      DENARNA SREDSTVA so sredstva namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov. Mednje uvrščamo gotovino v blagajni, dobroimetja v bankah, prejete čeke in druge takoj unovčljive dolžniške vrednostne papirje ter ves knjižni denar (ta je poleg denarja v bankah tudi denar v drugih finančnih institucijah, ki se lahko uporablja za plačevanje).

      OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira poslovni subjekt. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem poslovnih subjektov.

      KAPITAL je vsota dolgoročnega dolga in trajnih oz. lastniških virov sredstev poslovnega subjekta. Kapital je obveznost gospodarskega subjekta do njegovih lastnikov. V plačilo zapade le, če gospodarski subjekt preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter izplačila. Kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček/izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravki kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

      DOLGOROČNE OBVEZNOSTI so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.

      Postavka PRIHODKI IZ POSLOVANJA združuje postavke "ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE", SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE" ter "DRUGI POSLOVNI PRIHODKI".

      ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso všteti v prihodke od prodaje. Za pripoznavanje prihodkov od prodaje je pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos vseh tveganj in pravic, ki izhajajo iz lastništva od prodajalca na kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s plačilom in večje negotovosti glede možnosti vračila prodanih količin.

      DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

      Postavka POSLOVNI ODHODKI združuje postavke "STROŠKI MATERIALA, BLAGA IN STORITEV", "STROŠKI DELA", "ODPISI VREDNOSTI" in " DRUGI POSLOVNI ODHODKI".

      STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije. Stroški materiala so stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala) in stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. Pri teh stroških se upoštevajo cene v obdobju, v katerem pride do potroškov. Stroški storitev so stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev) ter stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo predvsem stroški storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, oglaševalskih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj, stroški pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami, ki niso v delovnem razmerju pri poslovnem subjektu, ki podaja izkaz poslovnega izida.

      STROŠKI DELA so stroški, ki se nanašajo na obračunane plače, nadomestila plač, ki bremenijo gospodarski subjekt in podobne zneske v kosmatih velikostih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Stroški dela nastanejo tako neposredno kot posredno.

      ODPISI VREDNOSTI vsebujejo poleg stroškov amortizacije tudi prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter obratnih sredstvih. Stroški amortizacije so stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se amortizirajo. Izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne funkcionalne skupine posrednih stroškov. Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve; takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

      DRUGI POSLOVNI ODHODKI vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti v že opisanih postavkah in niso odvisni od poslovnega izida. Mednje sodijo različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno.

      Kazalnik DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA predstavlja razliko med postavkama "PRIHODKI IZ POSLOVANJA" in "POSLOVNI ODHODKI"

      Postavko FINANČNI PRIHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV", "FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL" in "FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV".FINANČNI PRIHODKI so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

      Postavko FINANČNI ODHODKI sestavljajo postavke "FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB", "FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI" in "FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI". FINANČNI ODHODKI so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

      Kazalnik DOBIČEK / IZGUBA PRED DAVKI je vsota postavk "DAVEK IZ DOBIČKA", "ODLOŽENI DAVKI" in "ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA"

      Postavka predstavlja vsoto postavk "DAVEK IZ DOBIČKA" ter "ODLOŽENI DAVKI".

      ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA je ostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala..

      DODANA VREDNOST je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost ustvarjeno v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na substanci.

      Kazalnik DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev).

      EBITDA je poslovni izid pred davki, obrestmi amortizacijo in odpisi. Namenjen je poravnavi amortizacije, odpisov in popravkov vrednosti, izida iz financiranja, davkov in rednega dobička.

      Kazalnik PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA kaže, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je bilo ustvarjenih v opazovanem letu. Večja kot je vrednost kazalnika boljša je poslovna uspešnost.

      Kazalnik ROE pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala. V primeru izkazane izgube je vrednost kazalnika negativna.Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo poslovno uspešnost, vendar pa po drugi strani lahko boljši rezultat pomeni večje tveganje na račun velikega zadolževanja.

      Kazalnik ROA kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje. Kazalnik čiste donosnosti sredstev se lahko interpretira tudi kot zmnožek kazalnika proizvodnosti sredstev in čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izkazane čiste izgube je vrednost kazalnika negativna.

      GOSPODARNOST POSLOVANJA odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje, seveda pod pogojem, izkazanega čistega dobička. V primeru negativnega rezultata iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.

      POSPEŠENI KOEF. LIKVIDNOSTI kaže ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Če je vrednost tega kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana tudi likvidnejša sredstva.

      KRATKOROČNI KOEF. LIKVIDNOSTI izraža pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Kot kratkoročna sredstva so upoštevana sredstva za prodajo, zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, denarna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so kratkoročna sredstva financirana tudi z dolgoročnimi viri.

      STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA prikazuje lastniški delež virov financiranja. Večja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika tako pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost tega kazalnika pa lahko po drugi strani pomeni neracionalno financiranje sredstev.

      OSNOVNA SREDSTVA / VSA SREDSTVA
      Kazalnik kaže, kolikšen del sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva. Na vrednost kazalnika med drugim vplivajo dejavnost, v katero je poslovni subjekt uvrščen, hitrost obračanja kratkoročnih sredstev ter dezinvestiranje oziroma investiranje v osnovna sredstva.

© Vse pravice pridržane 1997-2016 TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o